Page 266 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 266

Sara Brezigar


                  raziskave o digitalni prisotnosti manjšinskih jezikov so pokazale, da je in-
                  ternet pripomogel k večji prepoznavnosti in angažiranosti, saj je govorcem
                  omogočil komunikacijo v njihovih maternih jezikih v širših omrežjih (Ferré-
                  Pavia idr., 2018). Raziskave o uporabi frizijščine na družbenih omrežjih so
                  npr. pokazale, da kljub nezanemarljivim izzivom (Jongbloed-Faber in Van de
                  Velde, 2016; Jongbloed-Faber, 2021) digitalne platforme spodbujajo interak-
                  cijo v skupnosti (Jongbloed-Faber in Van Loo, 2017), prispevajo k ohranjanju
                  jezikovne identitete (Jongbloed-Faber, 2021) in manjšinskim jezikom zago-
                  tavljajo »prostor za dihanje« (Belmar in Glass, 2019). Poleg tega platforme
                  družbenih medijev, kot so Facebook, Twitter in TikTok, lahko prispevajo k
                  revitalizaciji manjšinskih jezikov, saj govorcem omogočajo ustvarjanje in de-
                  ljenje digitalnih vsebin v njihovih jezikih (Ní Bhroin, 2015).
                    Vendar so raziskave opozorile tudi na asimetrijo digitalnih prostorov, kjer
                  prevladujoči jeziki zasenčijo manjšinske, s čimer se odražajo razmerja moči,
                  ki so med jeziki prisotna v svetu brez internetih povezav (Jongbloed-Faber,
                  2021; Dymet, 2019). Tako se mnogi govorci v spletnih interakcijah odlo-
                  čajo za angleščino ali druge (bolj) uveljavljene jezike (Ferré-Pavia idr., 2018;
                  Jongbloed-Faber in Van de Velde, 2016). Nedvomno so digitalni mediji omo-
                  gočili večjo dostopnost jezikov, vendar so se pojavili tudi izzivi, ki so povezani
                  s pristranskostjo algoritmov in z omejenimi jezikovnimi viri (Lenihan, 2013).
                  Takšni izzivi nekaterim manjšinskim jezikom preprečujejo, da bi bili enako-
                  pravno zastopani na digitalnih platformah (Lenihan, 2013).
                    Kljub tem izzivom se digitalne platforme še naprej razvijajo in ponujajo
                  nova orodja, ki podpirajo jezikovno raznolikost. Mednje sodijo npr. sodelo-
                  valne spletne skupnosti, kot so manjšinske jezikovne izdaje na Wikipediji ali
                  pobude za prevajanje po modelu od spodaj navzgor. Pri takšnih orodjih teh-
                  nologija govorcem omogoča, da sami aktivno prispevajo k digitalni prihod-
                  nosti svojega jezika (Belmar in Glass, 2019).

                  Nove tehnologije kot celovit sklop orodij za jezikovno podporo
                  manjšin
                  Vključevanje novih tehnologij, kot so obogatena resničnost, navidezna re-
                  sničnost, umetna inteligenca in naravno jezikovno procesiranje, lahko spre-
                  meni ohranjanje, revitalizacijo in vključevanje manjšinskih jezikov v digitalno
                  okolje.
                    Digitalne tehnologije so korenito spremenile način, kako lahko predsta-
                  vljamo manjšinske jezike ter kako se ta jezikovni kapital lahko krepi pri manj-
                  šinskem prebivalstvu in širi med večinskim. Platforme družbenih medijev
                  in ustvarjanje digitalnih vsebin govorcem manjšinskih jezikov zagotavljajo


                  266
   261   262   263   264   265   266   267   268   269   270   271