Page 270 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 270

Sara Brezigar


                  niki, kot sta Amazonova Alexa, Siri in Googlov Asistent zdaj podpirajo vse več
                  manjšinskih jezikov, vključno z valižanščino in s škotsko gaelščino, zaradi če-
                  sar so ti jeziki bolje vključeni v vsakdanje digitalno življenje (Jones in Cooper,
                  2016; Prys idr., 2019). Izboljšana integracija manjšinskih jezikov v te tehnolo-
                  gije pomaga spodbujati digitalno vključenost govorcev manjšinskih jezikov,
                  saj jim omogoča interakcijo s tehnologijo v njihovem maternem jeziku. Po-
                  legteganapraveIoT zbirajo dragocenejezikovnepodatkeintakoomogočajo
                  dragocen vpogled v rabo jezikov v različnih družbenih okoljih. S temi podatki
                  lahko posredno pomagajo raziskovalcem, ki preučujejo ohranjanje manjšin-
                  skih in ogroženih jezikov. Napredek pri raziskovanju na jezikovnem področju,
                  ki ga je v veliki meri mogoče pripisati orodjem za obdelavo naravnega je-
                  zika, in tehnološka orodja, kot so jezikovne podatkovne zbirke, korpusi in
                  analitična programska oprema, omogočajo izvedbo obsežnih projektov do-
                  kumentiranja (Dembitz idr., 2014). Z njimi se povečuje dostopnost ogroženih
                  jezikov tako za raziskovalce kot tudi za same jezikovne skupnosti, ki ta jezik
                  uporabljajo (Dembitz idr., 2014). V tem procesu igrajo pomembno vlogo tudi
                  platforme za množično zbiranje in sodelovanje, ki govorcem omogočajo, da
                  neposredno prispevajo k prizadevanjem za ohranjanje in razvoj njihovega
                  jezika. Pri Mozillinem projektu Common Voice npr. govorci manjšinskih jezi-
                  kov, kot sta baskovščina in valižanščina, lahko še naprej prispevajo glasovne
                  posnetke, ki tako stalno izboljšujejo modele za prepoznavanje govora (Ari-
                  yani idr., 2022) in posredno krepijo kakovost jezikovnih storitev, ki jih ponu-
                  jajo tehnologije obdelave naravnega jezika.

                  Namesto sklepa
                  Tehnologije, ki sodijo v 4IR, kot so umetna inteligenca, obogatena resničnost,
                  navidezna resničnost, obdelava naravnega jezika, tehnologije veriženja blo-
                  kov in internet stvari, predstavljajo izjemne priložnosti za ohranjanje in re-
                  vitalizacijo manjšinskih jezikov ter skupnosti, za krepitev jezikovnih kompe-
                  tenc govorcev manjšinskih jezikov in za uspešno vključevanje manjšinskih
                  jezikov v digitalno okolje. Te tehnologije že spreminjajo načine rabe, doku-
                  mentiranja in ohranjanja nekaterih manjšinskih jezikov ter govorcem ponu-
                  jajo nove možnosti, da se ponovno povežejo s svojo jezikovno dediščino, da
                  uporabljajo jezik v novih domenah življenja ter da aktivno prispevajo k ohra-
                  njanju svoje jezikovne dediščine.
                    Razvoj prevajalskih orodij z umetno inteligenco, razvoj učnih okolij, ki so
                  vpeta v navidezno resničnost, in razvoj pobud za množično zbiranje podat-
                  kov v manjšinskih jezikih omogočajo večjo razpoznavnost manjšinskih jezi-
                  kov v digitalnem okolju. Poleg tega so tudi zagotovili dostopnejše platforme


                  270
   265   266   267   268   269   270   271   272   273   274   275