Page 262 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 262

Sara Brezigar



                  Uvod
                  V 21. stoletju se jezikovne manjšine soočajo z novimi izzivi in priložnostmi,
                  ki izvirajo iz hitrega tehnološkega napredka in družbenih sprememb in ki
                  vplivajo na položaj teh skupnosti v odnosu do večinskega prebivalstva ter
                  njegovega jezika. Tehnološki napredek ne vpliva zgolj na spreminjanje na-
                  činov usvajanja jezikovnih veščin ter rabe in ohranjanja manjšinskih jezikov,
                  temveč tudi na nastajanje novih priložnosti in izzivov pri ohranjanju kulturne
                  identitete in kohezivnosti jezikovne skupnosti.
                    Četrta industrijska revolucija (v nadaljevanju 4IR) je v tretjem desetletju
                  21. stoletja te spremembe še bistveno pospešila. Zanjo so značilne inovacije
                  na področju umetne inteligence, strojnega učenja, povezljivosti in napredne
                  podatkovne analitike. Te v jezikovni prostor vnašajo transformativna orodja.
                  Mednjeprištevamo strojno prevajanjevrealnemčasu,ki omogočasimultano
                  komunikacijo med govorci različnih jezikov, in virtualne komunikacijske plat-
                  forme, ki omogočajo komunikacijo na daljavo med ljudmi preko interneta.
                  Ker so ta orodja postala široko dostopna, se je bistveno povečala njihova
                  zmožnost, da spremenijo naš način življenja in medsebojnega komunicira-
                  nja ter posledično pomembno vplivajo na naše vsakdanje jezikovne izbire in
                  na možnosti za učenje ter ohranjanje manjšinskih jezikov.
                    V pričujočem prispevku raziskujemo zapleteno razmerje med manjšin-
                  skimi jeziki in tehnologijo, pri čemer se osredotočamo na priložnosti, ki jih
                  ponujajo nedavni tehnološki dosežki. Natančneje, namen prispevka je razi-
                  skati, kako lahko tehnologije 4IR, in sicer umetna inteligenca (angl. Artificial
                  Intelligence, v nadaljevanju tudi AI), obdelava naravnega jezika (angl. Natural
                  Linguistic Processing, v nadaljevanju tudi NLP), razširjena in virtualna resnič-
                  nost (angl. Augmented and Virtual Reality, v nadaljevanju tudi AR in VR), teh-
                  nologija veriženja blokov (angl. Blockchain) in internet stvari (angl. Internet of
                  Things, v nadaljevanju tudi IoT), prispevajo k ohranjanju in vidljivosti manj-
                  šinskih jezikov v Evropi. Hkrati nas tudi zanima, kako lahko 4IR pripomore h
                  krepitvi jezikovnih zmožnosti pri govorcih manjšinskih jezikov.
                    V nadaljevanju se v teoretičnem okviru na kratko dotaknemo temeljnih
                  pojmov in konceptov na področju družbenih sprememb, tehnologije in je-
                  zika, nato razložimo metodološki vidik priprave prispevka. Sledi pregled ob-
                  stoječih raziskav o vplivu digitalnih tehnologij na manjšinske jezike v evrop-
                  skem kontekstu, ki nam ponuja izhodišče za razmislek o možnih vplivih no-
                  vejših tehnologij na te skupnosti. Osrednji del prispevka je namenjen preu-
                  čevanju načinov, kako lahko zgoraj navedene 4IR-tehnologije uporabljamo v
                  podporo ohranjanju manjšinskih jezikov in krepitve kompetenc njihovih go-


                  262
   257   258   259   260   261   262   263   264   265   266   267