Page 183 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 183

Pomen trajnostnih socialnopedagoških pristopov



             Izzivi ob prehodu iz SC v samostojno življenje
             Kljub temu da socialnopedagoška obravnava v SC med drugim temelji tudi
             na osamosvajanju ter usvajanju veščin (npr. skrb za čistočo, priprava obrokov,
             pranje,sodelovanjeprinakupovanju,vzpodbujanjevzpostavljanja/ohranjanja
             dobrih družinskih odnosov ipd.), ki jih mladostniki za ponovno in uspešno
             (re)integracijo v primarno življenjsko sredino potrebujejo (Vzgojni program
             za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi te-
             žavami in motnjami, 2022; Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustve-
             nimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (ZOOM-
             TVI), 2020), se le-ti, kot kažejo ugotovitve pričujoče raziskave, ob prehodu iz
             SC v samostojno življenje soočajo z mnogimi, kompleksnimi ter zelo različ-
             nimi izzivi, povezanimi z vstopom v samostojno življenje. Navedeno osvetlijo
             tudi naslednje izjave. R5: »Izzivov je bilo veliko, saj je to velika sprememba in
             korak v življenju.« R2: »Za vse sem bil sam.« R1: »Eden izmed izzivov je bil ta,
             da sem se vrnila v neprimerno okolje, ker je bila prostorska stiska.«
               Večina (5) respondentov v povezavi z izzivi osamosvajanja tako poroča o
             finančni nepismenosti (R5: »Veliko težav sem imela pri finančnih zadevah, v
             smislu, kako pravilno ravnati s prihodki ter kako pravilno varčevati, kakšni so
             postopki sklenitve lizinga, dvig kredita ...«; R2: »Sem si mogu vse iskat, iti na
             banko, na šolo,seizpisat,računeplačevat ...«),kiserazprostira na kontinu-
             umu od (ne)zmožnosti urejanja finančnih zadev (npr. ustrezno upravljanje s
             prihodki in varčevanje, plačevanje računov, sklenitev kredita, leasinga ipd.)
             do nujnosti zaposlitve (R1: »[...] v Kopru študiram, ko pridem v Ljubljano, pa
             vse dni delam, da si lahko plačujem najemnino in vse druge osnovne življenj-
             ske stvari.«). Slednje je nenazadnje razvidno iz tega, da je vseh šest posame-
             znikov v nuji po preživetju redno ali občasno zaposlenih. Nujnost zaposlitve
             nadalje sovpada še z možnostjo nadaljnjega izobraževanja, najemom stano-
             vanja in s plačevanjem najemnine ter z zmožnostjo nabave osnovnih življenj-
             skih potrebščin. Trije kot izzive pri osamosvajanju navajajo tudi upravljanje z
             osnovnimi, vsakdanjim zadevami (R5: »Velika zmeda je bila tudi o osnovnih
             vsakdanjih zadevah, kot so, kje in kako si urediti osebnega zdravnika, zdra-
             vstveno zavarovanje ...«), dva pa izpostavita še sprejemanje pomembnih ži-
             vljenjskih odločitev (npr. R2: »Najtežje mi je blo pol se odločit, če bom delu
             ali šolo fural. To mi je blo najtežje. Pa dnar [...].«).
               Kot kažejo rezultati, je prehod mladostnikov iz SC v samostojno življenje
             zaznamovan s številnimi zgoraj izpostavljenimi izzivi, ki pomembno vplivajo
             na uspešnost osamosvajanja, hkrati pa predstavlja nadvse tvegano in kri-
             tično obdobje njihovega nadaljnjega življenja. Neuspešnemu prehodu nam-


                                                                            183
   178   179   180   181   182   183   184   185   186   187   188