Page 188 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Mateja Marovič, Sara Lukić in Nika Ferbežar

poro vzgojiteljev, s katerimi so respondenti ostali v stiku tudi po odhodu iz
SC, kar se je izkazalo za še posebej koristno ter hkrati pripomoglo tudi k ob-
čutku varnosti in stabilnosti na poti v uspešno samostojnost. Podobno Va-
lenčak (2019), ki ugotavlja, da prisotnost vzgojitelja v procesu poodpustnega
spremljanja na mladostnika deluje pomirjujoče, saj je po odpustu v odnosu z
vzgojiteljem bistveno sproščenejši, hkrati pa ima ob sebi (poznano) stabilno
odraslo osebo, ki ga podpira, usmerja, mu svetuje in mu stoji ob strani. Je pa
v procesu osamosvojitve zaznati manko pomoči staršev, kar znova nakazuje
nepodporno/disfunkcionalno okolje (Marovič, 2019; Valenčak, 2019; Kreft To-
man, 2017), ki tem mladostnikom ni sposobno nuditi varnosti in opore.
Čeprav naši respondenti v večini (4) sicer ne navajajo manka podpore pri
prehodu iz SC v samostojno življenje, temveč prej, da so bili na odpust in sa-
mostojnost dobro pripravljeni, pa se skozi podrobno analizo odgovorov vseh
intervjuvancev (vendarle) izkazuje pomanjkanje praktičnih in drugih znanj,
ki so za uspešen proces osamosvajanja (ne samo teh, temveč vseh posame-
znikov) potrebna. Do podobne ugotovitve prihajajo tudi v večini empiričnih
prispevkov (npr. Bilban, 2019; Bufon Jakončič in Horvat, 2019; Valenčak, 2019;
Vukomanović,2019),ki vslovenskemprostoruizhajajo iz izsledkovpoodpust-
nega spremljanja mladostnikov v SC.
Na podlagi zgoraj navedenega, predvsem pa vsled uspešnega prehoda v
samostojno življenje se tudi v pričujoči raziskavi, podobno kot izpostavljajo
Tea Vukomanović (2019), Mihael Valenčak (2019), Nataša Bufon Jakončič in
Blaž Horvat (2019) idr., pokaže potreba po kontinuiranem spremljanju² oz.
nudenju podpore in pomoči posameznikom, ki zaključujejo bivanje v SC. Ve-
lja pa na tem mestu, v prid sistematiziranja obravnavanega področja z za-
konodajnimi okviri, izpostaviti nedavno spremembo³ zakonodaje, ki izhaja iz
Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi te-
žavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (ZOOMTVI) (2020) ter novega
Vzgojnega programa za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustve-
nimi in vedenjskimi težavami in motnjami (2022), s čimer so tudi v slovenski
mreži SC-jev zagotovljena prepotrebna sistemska izhodišča poodpustnega
spremljanja ter uspešnega prehoda v odraslo, samostojno življenje.
Zato spremembo paradigme na tem področju vidimo kot pomemben del
kontinuiranega nudenja socialnopedagoške ter vzgojno-izobraževalne po-

² Čeprav so bila tovrstna spremljanja v preteklosti občasno sicer že evidentna (predvsem v sa-
moiniciativni določenih vzgojiteljev), pa niso bila sistematična, prav tako poodpusna podpora
v Vzgojnem programu iz leta 2004 ter prejšnji zakonodaji ni bila predvidena.
³ Ker so intervjuvanci pričujoče raziskave SC zapustili pred spremembo zakonodaje, v sistemsko
poodpustno spremljanje niso bili vključeni.

188