Page 187 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Pomen trajnostnih socialnopedagoških pristopov

tuje raziskave. Tehila Refaeli idr. (2019) izpostavljajo pomen intenzivnega dela
z družino, ki bi omogočilo, da bi družine potencialno lahko postale vir pod-
pore. Alix Stubbs idr. (2023) pa poudarjajo krepitev medosebnih spretnosti
v času bivanja v SC, da bi kasneje mladi lahko uspešneje gradili podporne
neformalne socialne mreže, ki bi jim zagotovile trajnostne vire podpore.

Sklepne ugotovitve
Rezultati pričujoče raziskave kažejo, da se mladostniki na prehodu iz SC v
samostojno življenje soočajo s številnimi, kompleksnimi ter zelo različnimi
izzivi, ki pomembno zaznamujejo proces osamosvajanja. Te izzive lahko raz-
delimo na sedem ključnih področij: (1) iskanjeustreznegaprebivališča, saj vrni-
tev domov, zaradi disfunkcionalnosti družinskega sistema, po navadi pred-
stavlja zadnjo opcijo oz. »izhod v sili«; (2) upravljanje s financami (ustrezno
upravljanje z denarnimi sredstvi in varčevanje, plačevanje računov, skleni-
tev kredita, leasinga, plačevanje najemnine ipd.); (3) nujnost zaposlitve, saj so
v nuji po preživetju redno ali občasno zaposleni vsi mladostniki; (4) mož-
nost nadaljnjega izobraževanja, ki je tesno povezana s predhodno točko,
vezano na nujnost zaposlitve; (5) pomanjkanje praktičnih življenjskih veščin¹
oz. upravljanje z (osnovnimi) vsakdanjimi zadevami (premišljeno nakupova-
nje/shranjevanje živil, priprava obroka za eno/več oseb, izbira in naročanje
pri osebnem zdravniku, ureditev zdravstvenega zavarovanja po končanju
šolanja, izpis iz šole, nakup avtomobila, poznavanje postavk izračuna plače
ipd.); (6) sprejemanje pomembnih življenjskih odločitev, ki se navezujejo npr.
na opustitev/nadaljevanje šolanja ali vključitev v trg dela; (7) stiske, ki jih mla-
dostniki doživljajo v pričakovanju nenadne izgube »varnega zavetja« SC.
Pomembno vlogo pri uspešnem prehodu v samostojnost, kot gre razbrati
iz rezultatov, ima podpora vzgojiteljev, partnerjev, sorojencev in prijateljev.
Ti mladostnikom predstavljajo osebe, na katere se lahko zanesejo, jim zau-
pajo in ki jim pomagajo pri lažjem reševanju težav, s katerimi se soočajo.
Podpora, ki so je bili respondenti deležni na poti iz SC v samostojno življe-
nje, se v pričujoči raziskavi najpogosteje odraža v obliki finančne/psihične,
nudenja ustreznega prostora za bivanje/učenje, razbremenilnih pogovorov
(v živo/po telefonu) ipd. Je pa treba v okviru tega še posebej izpostaviti pod-

¹ Čeprav vemo, da se mladostniki tekom bivanja v SC sicer učijo veščin, ki jih bodo potrebo-
vali v samostojnosti – kar je nenazadnje temelj vsake trajnostno naravnane socialnopedago-
ške obravnave v teh institucijah –, pa je treba izpostaviti, da se v »zaprtem« sistemu tovrstnih
ustanov le-ti večino časa bolj ukvarjajo z izpolnjevanjem zahtev institucije, pogojenih s hišnim
redom, navodil, pričakovanj vzgojiteljev ipd., kot pa s pripravo na poodpustno obdobje oz. to-
vrstnim t.i. »vseživljenjskim« učenjem.

187