Page 180 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 180

Mateja Marovič, Sara Lukić in Nika Ferbežar


                  SC kot tudi izkušnjo s prehodom v samostojno življenje ob doseženi polno-
                  letnosti. Ker so respondenti trenutno stari od 22 do 35 let, gre za raziskavo, ki
                  je v največji meri retrospektivna, saj so se vprašanja nanašala predvsem na
                  njihovo mladostniško izkušnjo prehoda iz ustanove. Podatki o udeležencih,
                  relevantnih za raziskavo, so prikazani v preglednici 1.


                  Zbiranje podatkov
                  Sodelujoče smo vključili v raziskavo z osebnim povabilom v živo in preko
                  družbenih omrežjih. Izbor vključenih v raziskavo je neslučajnostni in namen-
                  ski, saj je bilo za nas pomembno, da vključimo osebe, ki so imele izkušnjo z
                  bivanjem v SC in s prehodom v samostojno življenje neposredno iz ustanove.
                    Podatki so bili pridobljeni s tehniko polstrukturiranega intervjuja, sesta-
                  vljenega za potrebe pričujoče raziskave, pri čemer smo izhajali iz izhodiščnih
                  vprašanj odprtega tipa.
                    Pred intervjuji, ki so bili izvedeni v maju 2024, je bil z respondenti opravljen
                  pogovor, v katerem smo jih seznanili z namenom, s cilji in potekom raziskave.
                  Vsi udeleženi so podpisali informirano soglasje in soglasje za snemanje po-
                  govora za namene transkripcije ter lažje obdelave podatkov. Anonimnost in
                  zaupnost sta bili zagotovljeni, saj so bili vsi osebni podatki zakriti in zaščiteni,
                  pravo identiteto respondentov pa pozna le intervjuvarka.
                    Vsi intervjuji so bili izvedeni individualno in v živo.

                  Obdelava podatkov
                  Pridobljene podatke smo obdelali po postopkih kvalitativne tematske ana-
                  lize (Braun in Clarke, 2012, 2013), pri čemer smo uporabili induktivni pristop
                  k analizi. Sledili smo šeststopenjskemu procesu po Virginii Braun in Victo-
                  rii Clarke (2006): Najprej smo se poglobljeno seznanili s podatki, ki smo jih
                  večkrat zgolj prebrali. Nato je sledilo oblikovanje začetnih kod, ki smo jih v
                  naslednjem koraku začeli vsebinsko povezovati in združevati v kategorije ter
                  teme. Končno shemo kategorij in tem smo večkrat pregledali ter nato obli-
                  kovali končne ugotovitve. Obdelava podatkov je bila izvedena s strani ene
                  raziskovalke, in sicer ob uporabi kodirne tabele.
                    Na podlagi analize smo oblikovali dve osrednji temi: (1) »Prehod in izzivi
                  na poti v samostojnost« in (2) »Podpora pri prehodu v samostojno življenje«.
                  Tema (1) je vsebovala dve kategoriji, in sicer prehod iz SC v samostojno ži-
                  vljenje ter izzive, s katerimi so se soočali M ob prehodu iz SC v samostojno
                  življenje. Tema (2) je ravno tako vključevala dve kategoriji, in sicer podporo,
                  ki so je bili mladostniki ob prehodu iz SC v samostojno življenje deležni, ter
                  podporo, ki bi si jo M ob prehodu iz SC v samostojno življenje želeli.


                  180
   175   176   177   178   179   180   181   182   183   184   185