Page 152 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Maja Rejc, Sabina Lavtižar in Vanja Riccarda Kiswarday

rabi teh pripomočkov pri pedagoškem delu, saj menijo, da bi prispevali
k učinkovitejšemu zgodnjemu odkrivanju težav in bi jim omogočili boljšo
interdisciplinarno komunikacijo ter sodelovanje s starši. Kljub temu da pri-
pomočki ponujajo številne prednosti, obstajajo tudi omejitve, ki jih je treba
upoštevati. Npr., pripomoček Q-CHAT ni vedno v celoti primeren za vzgo-
jitelje, saj se nekatera vprašanja nanašajo na družinsko okolje – starše, kar
omejuje njegovo uporabnost v kontekstu vrtca. Prav tako bi bilo pri vseh pri-
pomočkih možno izboljšati kontekstualnost, da bi bolj ustrezali specifičnim
potrebam in okoliščinam, v katerih delujejo vzgojiteljice. Pomemben je tudi
premislek, vkolikšnimeribi tipripomočkilahko izboljšalizgodnje odkriva-
nje avtizma, če bi jih vključili v rutinske prakse v vrtcih, saj so pripomočki,
ki omogočajo zgodnje prepoznavanje specifičnih znakov avtizma, ključni za
hitrejšo in natančnejšo obravnavo (Kiswarday in Rejc, 2022). Vključitev vzgo-
jiteljic v proces zgodnjega odkrivanja avtizma lahko pripomore k hitrejšemu
odzivu na zaznane potrebe in zagotovi boljšo podporo otrokom, ki potrebu-
jejo dodatno strokovno pomoč (Pierce idr., 2021).

Interdisciplinarno sodelovanje in komunikacija
V okviru drugega raziskovalnega vprašanja smo preučili izkušnje vzgojiteljic
s sodelovanjem z vzgojiteljem za zgodnjo obravnavo in s svetovalno službo
ter centri za zgodnjo obravnavo. Zanimalo nas je, kako vzgojiteljice ocenju-
jejo sodelovanje, v kakšni meri jim strokovna pomoč koristi in kako so zado-
voljne z načinom komuniciranja ter sodelovanja z omenjenimi strokovnjaki.
Kot je razvidno iz preglednice 3, so intervjuvanke večinoma pozitivno ocenile
sodelovanje med vzgojiteljem, vzgojiteljem za zgodnjo obravnavo in sveto-
valno službo; podobno ugotavljajo tudi Doroteja Perše idr. (2024). Kar devet
od desetih vzgojiteljic je sodelovanje opisalo kot dobro oz. zelo dobro. Inter-
vjuvanka V10m je na primer poudarila: »Dobro poteka to sodelovanje. Kadar
ne vemo, kako pomagati otroku, se lahko takoj zatečemo k svetovalni, naj-
večkrat smo s svetovalno komunicirali. Drugače nam pomaga tudi vzgojitelj
za zgodnjo obravnavo, nas informira s kakšnimi predlogi in dostikrat se je
obrestovalo.«
Vanja Riccarda Kiswarday in Maja Rejc (2023) poudarjata, da je dobro in-
terdisciplinarno sodelovanje med vzgojitelji in drugimi strokovnimi delavci
vrtca ter timom za zgodnjo obravnavo ključnega pomena za zmanjšanje
možnosti, da bi (zgodnji) znaki avtizma pri otrocih ostali neopaženi. Aktivno
udeležbo vzgojiteljev v strokovni skupini, ki skrbi za otroke z avtizmom, jasno
določa tudi Zakon o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami
(ZOPOPP) (2017). V skladu z zakonskimi predpisi sta interdisciplinarno timsko

152