Page 148 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 148

Maja Rejc, Sabina Lavtižar in Vanja Riccarda Kiswarday


                  Zagotavljanje inkluzivnega okolja za otroke z avtizmom
                  Za vse otroke s posebnimi potrebami, tudi za otroke z avtizmom, je v vrtcu
                  treba zagotoviti ustrezno in spodbudno inkluzivno okolje ter prilagoditve, ki
                  bodo otroku omogočile uspešno vključevanje v vrtčevsko okolje. Za otroka z
                  avtizmomjeključno zagotoviti časovneprilagoditve,prilagoditveprostorain
                  opreme ter prilagoditve izvajanja dejavnosti. Posebno pozornost je treba na-
                  meniti razvoju komunikacije, socialnih interakcij in zaznavno-gibalnih spret-
                  nosti ter preprečevanju neželenega oz. spodbujanju socialno prilagojenega
                  vedenja (Cotič Pajntar idr., 2017). Z namenom podpore in pomoči otrokom z
                  avtizmom je bilo do danes razvitih mnogo metod in pristopov, ki temeljijo
                  predvsem na učenju komunikacije in socialno ustreznih vedenjskih vzorcev
                  s ciljem razviti čim višjo stopnjo samostojnosti ter učinkovitosti v vsakdan-
                  jem življenju (Sektor za zdravstveno varstvo ogroženih skupin prebivalstva,
                  2009).
                    Rezultati raziskave, opravljene med slovenskimi strokovnimi delavci na
                  področjuvzgojeinizobraževanja(Mariničidr.,2023),sopokazali,dazaposleni
                  na predšolski stopnji v povprečju visoko ocenjujejo lastno kompetentnost za
                  delo z otroki z avtizmom. Najvišje ocenjujejo kompetence na področjih za-
                  gotavljanja podpore pri prehodih, prepoznavanja potrebe po odmoru (angl.
                  time-out), zagotavljanja podore pri vključevanju v skupino ter zagotavlja-
                  nja podpore pri komunikaciji z ostalimi strokovnimi delavci. Visoko ocenju-
                  jejo tudi kompetence za prepoznavanje močnih področij in primanjkljajev,
                  ustrezno komuniciranje, zagotavljanje dodatnega časa za procesiranje infor-
                  macij ter za izvedbo dejavnosti.

                  Empirični del
                  Namen raziskave je analizirati vlogo vzgojiteljev skozi različne vidike zgodnje
                  obravnave z namenom čim učinkovitejšega prepoznavanja zgodnjih znakov
                  avtizma in zagotavljanja ustrezne podpore ter prilagoditev. Cilji raziskave so
                  bili ugotoviti, kako vzgojiteljice: (1) ocenjujejo uporabnost pripomočkov M-
                  CHAT-R™, Q-CHAT-10 in Opazovanje zgodnje socialne komunikacije, interak-
                  cije in vedenja malčkov pri prepoznavanju zgodnjih znakov avtizma; (2) so-
                  delujejo s svetovalno službo, z vzgojitelji za zgodnjo obravnavo in s centri
                  za zgodnjo obravnav; (3) prilagajajo cilje in vsebine kurikularnih dejavnosti
                  otrokom z znaki avtizma. Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:

                     1. Kako vzgojiteljice ocenjujejo uporabnost pripomočkov?
                     2. Kakšne so izkušnje s sodelovanjem in strokovno podporo svetovalne
                       službe ter vzgojiteljev za zgodnjo obravnavo in pri sodelovanju s centri
                       za zgodnjo obravnavo?
                  148
   143   144   145   146   147   148   149   150   151   152   153