Page 156 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Maja Rejc, Sabina Lavtižar in Vanja Riccarda Kiswarday

zagotavljanje in prilagajanje rutine. Uporabo slik za komunikacijo ter demon-
stracijo in fizično vodenje vzgojiteljice navajajo redkeje, individualno pa na-
vajajo še prilagoditve, kot so npr. krajša dejavnost oz. dejavnost v dveh delih,
kotiček v igralnici oz. stalno mesto pri mizi, fizičen kontakt za umiritev, preu-
smeritev vedenja, izbor najljubših igrač idr. Rezultati so sicer v večini skladni s
strokovnimipriporočiligledezagotavljanjaprilagoditevotrokomzavtizmom
v vrtcu (npr. Cotič Pajntar idr., 2017), ugotavljamo pa, da raziskava ni pokazala
poznavanja oz. zavedanja različnih učinkovitih in pomembnih prilagoditev
ter pristopov, kot so npr. socialne zgodbe in dodaten čas za učenje socialnih
veščin. Ugotovitve sicer kažejo na visoko stopnjo ozaveščenosti vzgojiteljic
o zgodnjih znakih avtizma in potrebnih prilagoditvah za otroke z avtizmom,
vendar pa hkrati vidimo, da potrebujejo razširitev znanj in dodatne usmeri-
tve pri celoviti implementaciji strategij za izboljšanje socialnih in komunika-
cijskih veščin pri otrocih.
Skladno z ugotovitvami raziskave je nujno, da se vzgojiteljice še naprej
usposabljajo za delo z otroki z avtizmom in se seznanijo z različnimi me-
todami, kot so strukturirano poučevanje, uporaba podporne oz. nadome-
stne komunikacije, usmerjene zaznavno-gibalne in govorno-jezikovne spod-
bude, kreiranje in uporaba socialnih zgodb, zagotavljanje dodatnega časa za
procesiranje informacij ipd. Vzgojitelji morajo biti pri izvajanju kurikuluma za
otroke z avtizmom posebej pozorni na razvoj socialnih veščin in komunika-
cije, ki sta ključna elementa za njihovo uspešno vključitev v širšo skupnost,
prav tako pa tudi na vlogo senzoričnih prilagoditev, ki lahko vplivajo na inte-
rakcije in otrokov razvoj, saj vzgojiteljice pogosto omenjajo, da se otroci radi
umikajo iz skupine, kar nakazuje potrebo po dodatnem raziskovanju učinko-
vitih prilagoditev.

Sklepi
Rezultati raziskave potrjujejo, da imajo vzgojiteljice pomembno vlogo pri
zgodnjem prepoznavanju znakov avtizma in da je njihova strokovna pre-
soja pogosto ključna za napotitev v nadaljnjo obravnavo. Kljub razpoložlji-
vosti presejalnih pripomočkov, ki so bili v večini sicer oblikovani za starše
in zdravstveno osebje, se v praksi kaže, da niso sistemsko implementirani
in da vzgojiteljice izražajo potrebo po podpori za strokovno presojo opa-
zovanih odstopanj od pričakovanega razvoja otrok. Menimo, da bi tovrstni
pripomočki prispevali k učinkovitejšemu zgodnjemu odkrivanju otrokovih
težav in bi vzgojiteljem omogočili boljšo interdisciplinarno komunikacijo s
strokovnjaki različnih strok pa tudi bolj ciljno usmerjeno sodelovanje s starši.
Izvedena raziskava kaže na potrebo po: (i) nadaljnji validaciji pripomočkov

156