Page 147 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vloga vzgojiteljev v procesu zgodnje obravnave otrok z avtizmom

Vloga strokovnih delavcev vrtca in pomen interdisciplinarnega
sodelovanja pri zgodnji obravnavi otrok z avtizmom

V Sloveniji je leta 2019 v veljavo stopil Zakon o celostni zgodnji obravnavi
otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP), ki na sistemski ravni ureja zago-
tovitev čim prejšnje in ustrezne obravnave, podpore ter pomoči otrokom s
posebnimi potrebami in njihovim družinam (Bratuš Albreht idr., 2024). Kon-
cept zgodnje obravnave se torej nanaša na pravočasno in celostno skrb za
otroke s posebnimi potrebami ali otroke z rizičnimi dejavniki (Globačnik,
2012). Za uspešno zgodnjo obravnavo je ključnega pomena sodelovanje raz-
ličnih strokovnjakov, staršev, otroka ter drugih zaposlenih in skupnosti (Mu-
rawski in Hughes, 2009). Pri izvajanju zgodnje obravnave sodelujejo tako
zdravstveni kot tudi pedagoški oz. strokovni delavci vrtcev, med njimi npr.
specialni/inkluzivni/socialni pedagogi, logopedi, svetovalni delavci, vzgoji-
telji in vzgojitelji pomočniki ter spremljevalci (Bratuš Albreht idr., 2024).
Pri opazovanju oz. spremljanju razvoja otrok v oddelku ima poleg vzgoji-
telja pomembno vlogo tudi svetovalni delavec, ki nudi podporo v procesu
načrtnega opazovanja otrok v skupini, kar vključuje tudi izbor ustreznih pri-
pomočkov (Malešević, 2018). Kakovostno sodelovanje vzgojiteljev in sveto-
valnih delavcev, vključno z izmenjavo informacij o otrokovem razvoju, lahko
pomembno zmanjša možnost, da bi otrok z odstopanji v razvoju (npr. z znaki
avtizma) ostal spregledan. Tako pri prepoznavanju posebnosti v razvoju kot
tudi pri obravnavi otrok z avtizmom ima eno pomembnejših vlog vzgojitelj
za zgodnjo obravnavo, ki tesno sodeluje z drugimi strokovnimi delavci vrtca
(vzgojitelji, pomočniki, svetovalnimi delavci in izvajalci DSP) ter z otrokovimi
starši. Doroteja Perše idr. (2024) ugotavljajo, da slovenski vzgojitelji pozitivno
doživljajo sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci vrtca pri izgradnji kom-
petenc, izmenjavi izkušenj, medsebojni podpori in doseganju boljših rezul-
tatov pri delu z otroki s posebnimi potrebami. Kot glavne ovire navajajo po-
manjkanje pogojev za sodelovanje, dojemanje sodelovanja kot časovno za-
mudnega in manj koristnega ter skepticizem glede pomena sodelovanja z
drugimi. V povezavi s sodelovanjem s starši in strokovnimi delavci v vrtcih
Irena Marinič idr. (2023) ugotavljajo, da slovenski strokovni delavci na pred-
šolski stopnji svojo kompetentnost za sodelovanje s starši otrok z avtizmom
ocenjujejo kot takšno na srednji ravni, kar nakazuje potrebo po izboljšanju
njihovih kompetenc na tem področju. Pravtakosovokviru raziskaveprenos
informacij med strokovnimi delavci znotraj ustanove ter med vrtcem in zuna-
njimi institucijami ocenili kot takšen na srednji ravni, kar nakazuje potrebo po
izboljšanju sodelovanja med vsemi vključenimi v proces zgodnje obravnave.

147