Page 144 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Maja Rejc, Sabina Lavtižar in Vanja Riccarda Kiswarday

2016). Whitaker (2018) poudarja, da se med otroki z avtizmom pojavljajo ve-
like razlike v komunikacijskih sposobnostih. Imajo težave z verbalno in ne-
verbalno komunikacijo, vključno z uporabo gest. Prisotni so lahko tudi ne-
običajen ali pomanjkljiv očesni stik, nezmožnost sodelovanja v komunikaciji,
težave pri razumevanju komunikacije drugih ter nezmožnost skupne vezane
pozornosti.
Za otroke z avtizmom sta značilna šibkejši socialni interes ter slabše izraža-
nje čustev (Zwaigenbaum idr., 2009). V zgodnjem obdobju se redkeje usmer-
jeno oglašajo, manj pogosto kažejo predmete ali dogajanje, redkeje delijo
zanimanje za predmete ali dogajanje (Kodrič, 2018) ter se slabše odzivajo, ko
jih pokličemo po imenu. Eden od prvih znakov, ki lahko nakazuje avtizem, je
pomanjkljiva oz. odsotna skupna vezana pozornost (Maček, 2018). Opazimo
lahko tudi nekatere druge socialne primanjkljaje, kot so npr. nezainteresira-
nost za druge otroke, slabše posnemanje aktivnosti, minimalno prepoznava-
nje in odzivnost na čustva drugih ljudi ter umaknjenost v svoj svet (Dobnik
Renko, b.l.). V zadnjih letih so raziskave pokazale, da otroci z avtizmom po-
gosto potrebujejo posebno podporo pri razumevanju družbenih norm in in-
terakcij. Ko otrok z avtizmom vstopi v socialno okolje, lahko naleti na težave,
ki vključujejo nesporazume v komunikaciji in napačno interpretacijo čustve-
nih signalov (Doherty, 2022). Prav tako je pomembno razumeti, da otroci z
avtizmom včasih težje vzpostavljajo prijateljstva zaradi svojih socialnih ome-
jitev (Kohler idr., 2021).
Pri otrocih z avtizmom se lahko pojavijo agresivno vedenje (Jurišić, 2023)
ter stereotipna gibanja, npr. ploskanje in tleskanje s prsti, guganje s telesom
ipd. (Jurišić, 2016). Značilni sta neobičajna uporaba predmetov ter uporaba
predmetov na vedno enak način. Opazimo lahko stereotipen in ponavljajoč
se govor, rigidnost v mišljenju in vedenju, nagnjenost k rutinam in ritualom,
pogosto pa je prisotna še preokupiranost z določenim (neobičajnim) intere-
snim področjem. Opazimo lahko še nenavadno odzivanje na senzorne dra-
žljaje (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2015) v smislu hiper- ali hiposen-
zibilnosti.
Področje, na katerem lahko že zgodaj prepoznamo opozorilne znake av-
tizma, je otrokova igra. Otroci z avtizmom pogosto postavljajo predmete v
vrsto in jih zlagajo po določenih zaporedjih (Maček, 2018). Njihov izbor igrač
je običajno zelo omejen. Igrače uporabljajo na nenavaden način, lahko so
močno osredotočeni le na posamezen del igrače (Werdonig idr., 2009), npr.
kolo na avtomobilčku. Pogosto se raje igrajo sami, zanje je značilna vzpo-
redna igra (Maček, 2018). Le s težavo se vključijo v skupinske dejavnosti in
prekinejo svojo igro (Jurišić, 2016). Opazovanje otrokove igre je eno od po-

144