Page 143 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vloga vzgojiteljev v procesu zgodnje obravnave otrok z avtizmom

(npr. stereotipno gibanje, vztrajanje pri rutinah, prekomerna občutljivost na
senzorne dražljaje) (Bezenšek, 2019).
V Sloveniji se na področju vzgoje in izobraževanja za opredelitev posebnih
potreb pri vseh skupinah otrok s posebnimi potrebami uporabljajo Kriterijiza
opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi po-
trebami (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2015). Glede na stopnjo izraže-
nosti primanjkljajev, ovir oz. motenj otroke z avtističnimi motnjami razdelijo
v več kategorij: otroke, ki imajo lažji, zmerni ali težji primanjkljaj v socialni ko-
munikaciji in socialni interakciji ter lažji, zmerni ali težji primanjkljaj na pod-
ročju vedenja, interesov in aktivnosti (Zavod Republike Slovenije za šolstvo,
2015). Prepoznavanje zgodnjih znakov avtizma je možno že okoli otrokovega
prvega leta (Zwaigenbaum, Bauman, Choueiri idr., 2015), zato so prav stro-
kovni delavci v vrtcu pogosto prvi, ki opazijo opozorilne vedenjske značilno-
sti in sprožijo postopek napotitve v ustrezno obravnavo (Zablotsky idr., 2019).

Značilnosti otrok z avtizmom v predšolskem obdobju in zgodnji
opozorilni znaki
Strokovnjaki na podlagi dosedanjih raziskav poudarjajo, da so (vedenjski)
znaki avtizma lahko prepoznani že v najzgodnejšem obdobju. Alonim idr.
(2011) ugotavljajo, da se že v prvem letu starosti pri dojenčkih s kasneje pre-
poznanim avtizmom pojavljajo nekateri napovedni znaki avtizma: pretirana
pasivnost, pretirana aktivnost, zavračanje ali odpor do hranjenja ali dojenja,
pomanjkljivo odzivanje na glas ali prisotnost druge osebe, odpor do dotika
staršev ali drugih oseb, pomanjkljivo vzpostavljanje očesnega stika z ose-
bami, zaostanek v gibalnem razvoju ter hitro povečanje obsega glave v pri-
merjavi z začetnim stanjem. Med 12. in 18. mesecem starosti se poleg ome-
njenih znakov lahko pojavijo tudi nekateri drugi vedenjski znaki, to so pri-
manjkljaji v socialni pozornosti (npr. zmanjšano odzivanje na ime) in socialni
komunikaciji (pomanjkanje skupne vezane pozornosti), neobičajna uporaba
predmetov, ponavljajoča se vedenja (npr. vrtenje in tapkanje oz. udarjanje)
ter neobičajna vidna pozornost. Nekateri drugi potencialni zgodnji znaki so
tudi neobičajni gibi telesa in njihov zmanjšan nadzor ter neobičajno urav-
navanje čustev (Zwaigenbaum, Bauman, Choueiri idr., 2015). Zaostanek na
področju govora in jezika je pogosto prvi znak, ki sproži zaskrbljenost staršev
otrok z avtizmom in strokovnjakov (Maček, 2018). Nekateri otroci z avtizmom
govora nikoli ne razvijejo, mnogi pa usvojijo vsaj nekaj besed. Pri številnih
otrocih z avtizmom se govor začne razvijati kasneje (Dobnik Renko, b.l.). Pri
približno eni četrtini otrok z avtizmom se pojavi regresija na področju jezika
ali socialnih spretnosti, običajno med 18. in 24. mesecem starosti (Barbaresi,

143