Page 142 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Maja Rejc, Sabina Lavtižar in Vanja Riccarda Kiswarday

(Hyman idr., 2020) in posledično večjih potrebah po kompetencah vzgojite-
ljev za delo s to populacijo raziskovalci izpostavljajo tudi nezadostno uspo-
sobljenost strokovnih delavcev v vrtcu za delo z otroki z avtizmom (Sunko
idr., 2019). Otroci, pri katerih je izpostavljen sum na avtizem, pogosto ne zmo-
rejo slediti dnevni rutini, načrtovanim dejavnostim in dinamiki skupine ter
izražajo posebnosti na področju socialne interakcije, komunikacije in vede-
nja, kar vpliva na njihovo vključevanje v skupinsko dinamiko in življenje vrtca
(Pogačnik, 2021) ter predstavlja pomemben izziv za strokovne delavce vrtcev.
Vzgojiteljice prepoznavajo potrebo po diferenciaciji pristopov, ki otrokom z
znaki avtizma omogočajo varno, predvidljivo in razvojno spodbudno oko-
lje, obenem pa pri svojem delu same potrebujejo sistemsko podporo s strani
specializiranih strokovnjakov, kot so psihologi, specialni in inkluzivni peda-
gogi, logopedi, svetovalni delavci, delovni terapevti ter vzgojitelji za zgodnjo
obravnavo (Jurišić, 2016; Nograšek, 2021; Pogačnik, 2021). Vloga vzgojitelja v
procesu zgodnjega prepoznavanja znakov avtizma je ključna, saj se prav v
predšolskem obdobju otrokove posebnosti najprej izrazijo v vsakodnevnih
interakcijah in igri. Zgodnje prepoznavanje znakov avtizma pomembno pri-
speva k hitrejšemu vključevanju otrok v sistem zgodnje obravnave, kar do-
kazano izboljšuje razvojne izide in dolgoročno kakovost njihovega življenja
(Gillberg, 2010; Sektor za zdravstveno varstvo ogroženih skupin prebivalstva,
2009; Odžić, 2022). Sodobne raziskave izrazito poudarjajo vlogo strokovnih
delavcev vrtcev, posebej vzgojiteljev, pri zgodnjem odkrivanju otrok z avtiz-
mom (npr. Janvier idr., 2016; Larsen idr., 2018), pri čemer je pomembno, da ima
vzgojitelj dostop do ustreznih pripomočkov za strukturirano opazovanje, kot
so ocenjevalne lestvice in standardizirani vprašalniki, ki mu omogočajo sis-
tematično spremljanje otrokovega vedenja in komunikacije (Dobnik Renko,
b.l.).

Avtizem
Avtizem je nevrobiološko pogojena razvojna motnja, ki vpliva na vse vidike
socialnega razvoja (Jurišić, 2016; Werdonig idr., 2009). Po merilih veljavnega
Diagnostičnega in statističnega priročnika za duševne motnje (American
Psychiatric Association, 2013) avtizem opredeljujejo trajni primanjkljaji na
dveh glavnih področjih, in sicer pri socialni komunikaciji in socialni interakciji
ter omejitvah in ponavljajočih se vzorcih vedenja, interesov in aktivnosti. Po
teh kriterijih morajo biti prisotni vsaj trije primanjkljaji na področju socialne
komunikacije (npr. težave pri vzpostavljanju in vzdrževanju očesnega stika,
slaba integracija verbalne in neverbalne komunikacije, pomanjkanje inicia-
tive pri socialnih interakcijah) ter vsaj dva primanjkljaja na področju vedenja

142