Page 78 - Trženje

4 Vedenje porabnikov v procesu nakupnega odločanja

ZUNANJI
VHOD

KODIRANJE
Informacija pride
v spomin

SKLADIŠČENJE
Informacijo zadržimo
v spominu

PRIKLIC
Shranjeno informacijo
najdemo, ko jo potrebujemo

Slika 14 Proces pomnjenja (prirejeno po Solomon idr., 2006, str. 76)
visoka. V procesu ustvarjalnega mišljenja informacije preoblikujemo,
kombiniramo obstoječe in nove informacije ter oblikujemo nove po-
vezave in pojme. Pri oglasih tega tipa so dana samo izhodišča, sklepe
mora narediti vsak posameznik sam.
Spomin je skupek vsega, kar smo se naučili (slika 14). Vključuje pro-
ces pridobivanja informacij in njihovo skladiščenje tako, da so infor-
macije po potrebi na voljo. Procesiranje informacij pomeni sodobni
način preučevanja spomina. Možgani so na nek način podobni računal-
niku: podatki se vložijo, se nato obdelujejo in izvozijo za kasnejšo upo-
rabo v revidirani obliki. V fazi kodiranja informacija v sistem vstopi na
način, da jo lahko le-ta prepozna. V fazi skladiščenja se znanje poveže s
tistim, kar že imamo shranjeno v spominu, dokler ga ne potrebujemo.
Želeno informacijo posameznik najde med priklicem.
Z vidika procesiranja informacij obstajajo trije različni spominski
sistemi: senzorni spomin, kratkotrajni spomin in dolgotrajni spomin. Nji-
hova vloga pri procesiranju informacij je različna in je povezana npr.
z blagovnimi znamkami. Senzorni spomin dovoljuje skladiščenje infor-
macij, ki jih prejmemo od naših čutil. Skladiščenje je začasno in traja
nekaj sekund.
Senzorni spomin: Med listanjem revije posameznik za hip za-
zna svetlo in barvito oglasno stran za čokolado. Čeprav nanjo
pogleda le bežno in za zelo kratek čas, slika za trenutek ostane
zadržana v senzornem spominu. Če je oglas dovolj privlačen
in vzbudi zanimanje ali čustveni odziv, pritegne pozornost

78