Page 255 - Trženje

Generične strategije trženja 12.5

Preglednica 17 Primer klasifikacije temeljnih strategij trženja (marketinga)
Vrsta temeljne strategije marketinga/trženja
(1) Strategije tržnega obsega: obseg opiše domeno aktivnosti organizacije z vidika
dimenzij trga – ciljnih skupin, potreb ciljnih skupin oz. funkcij izdelkov in načinov
zadovoljevanja potreb; o širokem obsegu aktivnosti organizacije govorimo tedaj, ko
organizacija izvaja strategijo, pri kateri svoje marketinške aktivnosti usmerja v vse
segmente ciljnih skupin, zadovoljuje veliko različnih potreb ciljnih skupin in menjuje
širok asortiment izdelkov; o ozkem obsegu aktivnosti organizacije govorimo tedaj, ko
organizacija izvaja strategijo, pri kateri svoje tržne aktivnosti usmerja v enega ali več
manjših segmentov ciljnih skupin, zadovoljuje eno ali nekaj različnih potreb ciljnih
skupin ali pa menjuje ozek asortiment izdelkov.
(2) Strategije diferenciacije segmentov odjemalcev: o strategiji nediferenciranega
marketinga govorimo tedaj, ko organizacija uporablja isti marketinški splet aktivnos-
ti v vseh glavnih segmentih, medtem ko o strategiji diferenciranega marketinga
govorimo, ko organizacija uporablja različne marketinške splete aktivnosti v različnih
segmentih.
(3) Strategije geografskih trgov: ko organizacija marketinške napore osredotoča na ožjo
in neposredno soseščino, govorimo o strategiji lokalnega trga; kadar organizacija
svoje delovanje razširi v nekaj mestih ali po vsej regiji, govorimo o strategiji regional-
nega trga; o strategiji nacionalnega trga govorimo, ko je delovanje razširjeno znotraj
državnih meja, medtem ko o strategiji mednarodnega trga govorimo, ko organizacija
svoje marketinške aktivnosti razširi na območje zunaj meja.
(4) Strategije vedenja na trgu: so v resnici strategije marketinškega boja na trgih; o ofen-
zivni (napadalni) strategiji govorimo tedaj, ko organizacija skuša povečati tržni delež,
obseg vrednostne in količinske menjave, pridobivati nove odjemalce, prevzemati
odjemalce konkurentom, doseči tržno prevlado; o defenzivni (obrambni) strategiji
govorimo tedaj, ko organizacija brani svoj položaj na trgu, skuša preprečiti upadanje
tržnih deležev in zmanjševanje menjave ali odhajanje odjemalcev h konkurentom.
(5) Strategija tržnega simuliranja: kadar skuša organizacija na trgu uporabiti necenovna
konkurenčna orožja in dosegati predvsem ugodno podobo svojih znamk, govorimo
o preferenčni strategiji (strategiji znamk), medtem ko takšen nastop organizacije, ki
uporablja predvsem obliko cenovnega konkuriranja (majhen dobiček na enoto izdelka
– velike količine), imenujemo strategija cene – količine (diskontna strategija).
(6) Strategije glede na položaj, ki ga zavzema organizacija na trgu: strategije vodilnih
organizacij na trgu (povečevanje povpraševanja na celotnem trgu, varovanje tržnega
deleža, večanje tržnega deleža), strategije tržnih izzivalcev (npr. strategija nižje cene,
strategija cenenih izdelkov, strategija prestižnih izdelkov, strategija večje izbire izdel-
ka, strategija boljših storitev, strategija novosti v distribuciji, strategija intenzivnega
oglaševanja in pospeševanja prodaje ipd.), strategija tržnih zasledovalcev (strategije
ponarejevanja, strategije posnemanja konkurenta, strategije prilagajanja).
(7) Strategije, usmerjene v doseganje dolgoročnega zadovoljstva in zvestobe odjemal-
cev: strategije iskanja in ohranjanja obstoječih odjemalcev, strategije razvijanja
odjemalcev, strategije povečevanja dobičkonosnosti obstoječih odjemalcev, strategije
povečevanja stopnje zvestobe odjemalcev ipd.
(8) Strategije povečevanja vrednosti za odjemalce: strategije edinstvene kakovosti
izdelka, strategije obvladovanja procesov, povezanih z izdelkom in njegovo ponudbo
odjemalcem, strategije edinstvene odzivnosti ipd.
(9) Strategije, usmerjene v dobičkonosno rast organizacije: strategije za povečanje tržne-
ga povpraševanja, strategije povečevanja tržnega deleža, strategije povečevanja pri-
hodka na odjemalca, strategije zniževanja variabilnih stroškov, strategije povečevanja
marketinške učinkovitosti.
Povzeto po Iršič idr. (2016, str. 96–97).

255