Page 246 - Trženje

12 Strategije trženja
s tem onemogoči posnemanje konkurenčne prednosti, kar lahko
doseže z naslednjimi elementi:
• Vladne/državne intervencije – vključevanje vlade vpliva na
delovanje trga, vendar njeni ukrepi včasih vplivajo na položaj
konkurentov. Vpliv se najbolj kaže v patentni zakonodaji, za-
konodaji, povezani z zagotavljanjem okoljske sprejemljivosti
proizvodnje in izdelkov, vse pogosteje pa tudi s protimonopol-
no zakonodajo in subvencijami domačim proizvajalcem. Vse to
lahko podjetje uporabi v svoj prid, še posebej pri pridobivanju
konkurenčne prednosti na domačem tržišču.
• Obrambne akcije podjetij – v poštev pridejo še posebej v pri-
merih, ko so konkurenti zaradi preteklih naložb omejeni pri
reagiranju. To je posebej razvidno v primerih, ko imitacije
ogrožajo prihodke podjetij in se slednja zaradi tega odločijo
za obrambo. S tem inovatorju omogočijo, da prevzame vodilni
položaj v panogi. Naložbe konkurentov v nove zmogljivosti in
zniževanje cen generirajo obrambne aktivnosti ter s tem ome-
jujejo prodornost konkurentov.
• Odgovori z odlogom – neodvisno od tega, da imata lahko dve
podjetji popolnoma enako učinkovitost, ni nujno, da sta ena-
ko dobro pripravljeni na premik naprej. Podjetje, ki je fleksi-
bilnejše, računa na konkurentove odgovore z odlogom oz. na
obdobje ubranljivosti. Daljši kot je odlog, večja je priborjena
prednost podjetja (reakcija na spremembo cene sledi z odlo-
gom nekaj dni, za reakcijo na necenovno konkurenco ali rezul-
tate vlaganj v raziskave in razvoj pa bodo konkurenti morda
potrebovali več let, medtem ko lahko organizacijske prednosti
trajajo tudi desetletja).

12.2.7 Komplementarno blago kot manjkajoča silnica
Porterjevega modela
Porterjev model petih tržnih silnic je zagotovo zelo uporaben model,
s katerim lažje razumemo delovanje trga in reagiranje vseh vpletenih
deležnikov, predvidevamo in opredeljujemo vplive na dobičkonosnost,
odločamo o uporabi različnih tržnih strategij, vendar se ga tudi kriti-
zira. Grant (2010) opozarja na zanemarjanje organizacijskega okolja in
nakazuje nujnost podrobnejše analize konkurenčnosti panoge.
Porter (1998) v svojem modelu substitute opredeljuje kot silnico
konkurenčnosti, ki znižuje profite konkurentov v panogi. Obenem

246