Page 213 - Trženje
P. 213

Oblikovanje in upravljanje blagovne znamke  9.9


                      VIZIJA BLAGOVNE ZNAMKE




                         DOLGOROČNI CILJ
                                                        Slika 57
                                                        Pretvarjanje vizije
                                                        blagovne znamke v cilje
                    SKUPEK KRATKOROČNIH CILJEV          blagovne znamke (prire-
                                                        jeno po de Chernatony,
                                                        2002, str. 175)

            vlečejo k sebi. Vsekakor je treba ohranjati ustrezne kulture, ki jih lahko
            krepimo z zaposlovanjem takšnih ljudi, katerih vrednote se ujemajo z
            želeno kulturo (str. 157–158).
               Cilji blagovne znamke izhajajo iz vizije blagovne znamke, ki si jih
            zada organizacija. Delimo jih na dolgoročne in kratkoročne, kot prika-
            zuje slika 57. Dolgoročni cilj mora biti razumljiv, zaposleni morajo vanj
            verjeti kljub morebitnemu velikemu tveganju. Dolgoročni cilj je osnova
            za nadaljnji razvoj blagovne znamke in za razčlenitev na kratkoročne
            cilje. Za slednjo se uporablja tržna kocka, s katero ugotavljamo poten-
            cialni trg blagovne znamke, prikazan s tremi razsežnostmi: potrošni-
            ki, motivacijo in nakupnimi okoliščinami (de Chernatony, 2002, str.
            175−185). Vsi cilji morajo biti merljivi, opredeljeni v času in prostoru,
            med seboj usklajeni v horizontalnem in vertikalnem smislu, izražati
            morajo realne možnosti za svoje doseganje in biti fleksibilni (Radonjič
            in Iršič, 2011, str. 334).
               Okolje, v katerem  ustvarjamo,  je treba nenehno  nadzorovati in
            analizirati. Soočanje s spremembami in z novostmi je vsekakor delo
            odgovornih v oddelku trženja in marketinga. Glavno odgovornost za
            prepoznavanje pomembnih sprememb v okolju imajo tržniki. Med
            vsemi skupinami v podjetju morajo prav ti iskati nove priložnosti in
            spremljati trženje ter dogajanje v notranjem okolju (mikrookolje) pa
            tudi v zunanjem ali makrookolju. Z analizo notranjega okolja podjetje
            presoja svoje notranje sposobnosti, ki lahko predstavljajo prednosti ali
            slabosti v primerjavi s konkurenti. K mikrookolju podjetja uvrščamo
            udeležence, kot so porabniki, dobavitelji, posredniki in javnost. Na
            makrookolje podjetje kratkoročno nima vpliva, lahko se mu le pri-
            lagaja. Z njegovo analizo lahko podjetje ugotovi, kje se skrivajo ne-
            varnosti in priložnosti. Predvsem so pomembni dejavniki, ki vplivajo


                                                           213
   208   209   210   211   212   213   214   215   216   217   218