Page 208 - Trženje
P. 208
9 Blagovna znamka
230). Poleg osebnosti so pri bistvu blagovne znamke opredeljene tudi
vrednote, ki »izražajo blagovni znamki vrojeno prepričanje o zaželenih
oblikah vedenja« (str. 94), tako pri zaposlenih kakor tudi pri porab-
nikih. Koristi so tako uporabne kakor tudi čustvene. Velikokrat se upo-
rabne koristi pretvorijo v čustvene (str. 229). Razlikovalne priložnosti/
prednosti lastne blagovne znamke določajo edinstveno ponudbo vred-
nosti izdelkov ali storitev podjetja na trgu. Pri iskanju in ustvarjan-
ju razlikovalnih prednosti blagovne znamke je pomembno odgovori-
ti na štiri vprašanja: komu je izdelek namenjen, kaj zares ponujamo,
katero potrebo naslavljamo in zakaj smo pri tem najboljši. Določiti
razli kovalne priložnosti/prednosti blagovne znamke in ustvariti edin-
stveno ponudbo je vse prej kot enostavno, saj je treba zelo dobro razu-
meti trg in segmente svojih porabnikov ter včasih potrebo pri njih tudi
ustvariti.
9.8 Razvrstitev blagovnih znamk 9.8
Obstajajo različna mnenja o delitvi oz. klasifikaciji blagovnih znamk
glede na področja, na katerih se uporabljajo. V nadaljevanju se osre-
dotočamo na tiste vrste znamk, ki se najpogosteje uporabljajo in jih je
dejansko največ.
Blagovne znamke lahko, glede na prvi kriterij/merilo, razvrstimo
na blagovne znamke proizvajalcev in trgovinske blagovne znamke:
• Z blagovnimi znamkami proizvajalcev označujemo izdelke, ki jih
proizvajajo podjetja pod lastnimi blagovnimi znamkami (npr. Ze-
lene doline, Paloma, Pečjak, Alpsko mleko) (slika 51).
• S trgovinskimi blagovnimi znamkami označujemo izdelke, ki jih
11
prodajajo trgovinska podjetja (npr. Spar – slika 52). Izdelki trgo-
vinskih blagovnih znamk so ustrezno označeni in zasedajo vidna
Slika 51 Primeri blagovnih znamk proizvajalcev
(https://www.facebook.com/zelene.doline/; https://www.paloma.si/si;
https://www.pekarna-pecjak.si/; https://www.l-m.si/izdelki/alpsko/)
11
V literaturi zasledimo tudi pojem trgovske blagovne znamke. Pojma obravnavamo kot sopo-
menki.
208

