Page 173 - Trženje
P. 173

Tržno komuniciranje in tržnokomunikacijski splet  8.7
            jetje mora uspešno voditi odnose z javnostmi, zato skuša z različnimi
            aktivnostmi, npr. preko množičnih medijev, s prirejanjem konferenc
            itn., vplivati na okolje, ustvarjati svoj ugled in doseči zaupanje javnosti
            (Turk, 2010, str. 60).
               Odnosi z javnostmi imajo močan vpliv na ustvarjanje zavedanja
            med ciljnimi skupinami, in sicer z bistveno nižjimi stroški, kot bi bilo
            to mogoče doseči z oglaševanjem. Podjetju ni treba plačati zakup časa
            in prostora, plačati pa mora osebje, ki razvije in omogoči pogoje za pri-
            dobivanje relevantnih informacij (največkrat s pomočjo organiziranih
            dogodkov, npr. tiskovnih konferenc) (Konečnik Ruzzier, 2024, str. 261).
               Če podjetje razvije zanimive informacije, so mediji dovzetni za
            njihovo posredovanje širši javnosti. Za podoben učinek, ki bi ga pod-
            jetje lahko doseglo z oglaševanjem, bi bilo treba odšteti več denarja,
            hkrati pa ima posredovanje informacij skozi PR-aktivnosti večjo kred-
            ibilnost. Osrednja orodja pri odnosih z javnostmi so publikacije, do-
            godki, novi ce, govori, sporočila za javnost, pisno gradivo, sredstva, ki
            se ukvarjajo s podobo podjetja, itd. Načrtovanje stikov z javnostmi je
            opredelitev ciljev, izbor ustreznih sporočil in sredstev ter vrednotenje
            rezultatov.
               Odnosi z javnostmi imajo več ciljev: graditi verodostojnost, zave-
            danje o izdelku, storitvi, osebi, podjetju, spodbuditi prodajno osebje
            in posrednike ter znižati stroške tržnega komuniciranja. Ključne pred-
            nosti odnosov z javnostmi so večja kredibilnost sporočila, nižji stroški,
            manjša zasičenost ciljne javnosti, učinkovitejše vplivanje na vodilno
            podjetje oz. porabnike inovatorje ter lažji in cenejši doseg specifičnih
            ciljnih segmentov. Pojavljajo se tudi slabosti, med katerimi avtorji
            nava jajo pomanjkanje koordinacije z drugimi oddelki v podjetju, zlasti
            z oddelkom trženja. Sočasno se podjetje srečuje s pomanjkanjem nad-
            zora, saj se mediji sami odločajo, v kakšni obliki in ali sploh bodo obja-
            vili informacije o podjetju.
               Pričakovati je, da bo pomen odnosov z javnostmi v prihodnosti
            še naraščal (Ries in Ries, 2004). Med vrste javnosti, ki so ključnega
            pomena za podjetje, uvrščamo: medije, finančne institucije, notran-
            je skupine, zunanje poslovne skupine, državne organe in javnost
            (slika 38).
               Publiciteta je neplačana oblika odnosov z javnostmi. Njen osnovni
            namen je obveščanje javnosti. Z vidika podjetja je to vsaka načrtovana
            oblika objavljanja novic in sporočil o njegovem življenju ter delovanju,
            ki poteka preko množičnih medijev. Podjetje živi v konkretnem okol-


                                                           173
   168   169   170   171   172   173   174   175   176   177   178