Page 162 - Trženje

8 Trženjski splet
da se bo porabnik odločil za njegov izdelek, ne za konkurenčnega. Pri­
vabiti porabnika konkurenčnega izdelka k sebi, da postane lojalen,
je ključ do uspeha na trgu. Posredovane informacije morajo biti čim
bližje tistim, ki jih porabniki uporabljajo pri svojih nakupnih odločit­
vah, in morajo prepričati v koristnost določenega nakupa (Potočnik,
2002, str. 302–303). Pomembno je izbrati pravi način komunikacije, bo­
disi oglaševanje, neposredno trženje, pospeševanje prodaje, odnose z
javnostmi, osebno prodajo, trženje od ust do ust, elektronsko trženje.
Pravilno izbran način komunikacije v veliki meri omogoča, da podjetje
doseže želene cilje, kot sta npr. dvig stopnje zvestobe porabnikov in
vpliv na zaznano vrednost blagovne znamke izdelka.
Pri načrtovanju oglaševanja je treba upoštevati nekaj splošnih
pravil, namreč da (Konečnik Ruzzier, 2024, str. 251–252):

• je usklajeno z osnovno strategijo podjetja,
• je ustrezno prilagojeno glede na ciljno skupino in medij oglaše­
vanja,
• je osnovano na realnih temeljih, ki jih izdelek lahko nudi ciljnemu
trgu, in posreduje sporočila le o tistih obljubah, ki jih bo izdelek
lahko izpolnil,
• ima sposobnost, da si porabniki o izdelku ustvarijo svoje mnenje,
• je inovativno,
• ustvarja razlikovanje med oglaševanim izdelkom in konkurenti,
• je stroškovno učinkovito,
• ima pozitiven vpliv na ostale interesne skupine podjetja.

Po pregledu literature s področja razvoja trženja in trženjskega
spleta velja omeniti razmišljanje Constantinidesa (2006, str. 431), ki
pravi, da če želi trženje ostati pomembna poslovna funkcija, morajo
menedžerji trženja svoja prizadevanja usmeriti v izboljšanje poglob­
ljenega vpogleda v dinamiko in neprestano spreminjajoča se pravila
trženjskega okolja 21. stoletja. Ni dovolj, da se ukvarjajo z elementi
trženjskega spleta, znanimi pod oznako 4 P. Energijo morajo usmeriti
v dejavnike, ki vplivajo na vrednost za porabnike in jo hkrati tudi ob­
likujejo, ter tudi v graditev marketinško naravnanega in fleksibilnega
podjetja, ki bo sposobno nenehnega inoviranja in prilagajanja hitro
spreminjajočim se razmeram na trgu (Pisnik Korda, 2008, str. 31).

162