Page 169 - Laški smilj
P. 169

Biološka dostopnost in uporabnost zaužitih fenolnih spojin

            črevo. Torej, neabsorbirane in kompleksnejše fenolne spojine potujejo
            dalje do debelega črevesa (Konishi idr. 2004), kjer so podvržene hidro-
            lizaciji s črevesnimi encimi. Nato so bodisi absorbirane preko različnih
            mehanizmov bodisi presnovljene s strani črevesne mikrobne združbe
            (Marín idr. 2015). Črevesna mikrobna združba lahko fenolne spojine pre-
            tvori v presnovke z nizko molekulsko maso, ki so biološko razpoložljivi za
            gostitelja in po absorpciji zanj tudi koristni. Kot primer lahko omenimo
            ferulno kislino (derivat hidroksicimetne kisline), ki se med drugim pre-
            snavlja tudi v nevroprotektivno hidroferulno kislino, ki je bila zaznana v
            možganih podgan (Serreli in Deiana 2019). Nadalje je bilo ugotovljeno,
            da sta presnovka kemferola in kvercetina, 3,4-dihidroksifenilocetna kisli-
            na in p-hidroksifenilocetna kislina, ki ju proizvaja mikrobna združba de-
            belega črevesa, odgovorna za anksiolitični učinek (Vissiennon idr. 2012),
            itd.
            Pred in med samo absorpcijo se fenolne spojine lahko dodatno konjugi-
            rajo, z reakcijami metilacije, sulfatacije in glukuronidacije, kar še enkrat
            sledi v jetrih (Lippolis idr. 2023). To so procesi razstrupljanja fenolnih
            spojin, ki povečajo hidrofilnost molekul in tudi olajšajo njihovo izločanje
            z urinom. Proces konjugacije je izjemno učinkovit, zato so aglikoni skoraj
            popolnoma odsotni v krvnem obtoku (Crozier idr. 2010). Fenolne spojine
            celice tankega ali debelega črevesja zapustijo preko različnih transpor-
            terjev: (a) preko P-glikoproteina MDR1 (angl. multidrug resistance prote-
            in 1), ki se izraža v celicah črevesnega epitelija, iz katerih črpa tudi dolo-
            čene toksine in učinkovine nazaj v črevesno svetlino oz. lumen črevesja,
            s čimer zmanjšuje njihovo absorpcijo (Estudante idr. 2013); (b) preko
            družine proteinov, povezanih z odpornostjo na več spojin (angl. multid-
            rug resistance-associated protein, MRP1 in MRP2), pri čemer MRP2 sode-
            luje pri izločanju kvercetina in naringenina (Nait Chabane idr. 2009); (c)
            preko rezistentnega proteina, izoliranega pri raku na dojki (angl. breast
            cancer resistance protein – BCRP). Vsi ti prenašalci sodelujejo tudi pri iz-
            ločanju aglikonov.
            Presnova fenolnih spojin

            Po absorpciji fenolne spojine njihovi presnovki potujejo skozi portalno
            veno v jetra, kjer se podvržejo biotransformaciji. Ta proces pospešuje
            njihovo izločanje in krajša razpolovno dobo v plazmi. Reakcije biotrans-
            formacije delimo v fazo I in fazo II. Faza I je poznana kot modifikacij-
            ska faza in vključuje različne strukturne spremembe, vključujoč tiolaci-
            jo, hidroksilacijo, aminacijo ali karboksilacijo. Hidroksilacijo katalizira

                                                         169
   164   165   166   167   168   169   170   171   172   173   174