Page 165 - Laški smilj
P. 165

Biološka dostopnost in uporabnost zaužitih fenolnih spojin

            so pomembni za sam transport in zaščito fenolnih spojin. Npr., pokazano
            je bilo, da je škrobni kompleks bioaktivno spojino genistein zavaroval v
            neugodnem okolju želodca in jo prenesel do tankega črevesja, kjer je nato
            amilaza razgradila škrob in bioaktivna substanca se je v nespremenjeni
            obliki sprostila (Cohen idr. 2011). Interakcije med škrobom in fenoli pa
            vplivajo tudi na zmanjšano in upočasnjeno razgradnjo škroba. V klinič-
            ni raziskavi je bila dokazana negativna povezava med količino fenolnih
            spojin v obarvanem krompirju in glikemičnim indeksom, kar je potrdilo,
            da kompleksi med fenolnimi spojinami in škrobom značilno zmanjšajo
            oz. upočasnijo presnovo škroba (Ramdath idr. 2014).
            Vnos prehranskih maščob in micelizacija sta ključna dejavnika, ki pove-
            čujeta biološko dostopnost in posledično uporabnost fenolnih spojin.
            Številne raziskave so bile opravljene v povezavi s kvercetinom, kjer je bilo
            nedvoumno dokazano, da vnos maščob pozitivno korelira z absorpcijo
            kvercetina (Lesser idr. 2004). Poleg tega da maščobe povečujejo biološko
            uporabnost fenolnih spojin, na drugi strani fenolne spojine preko inte-
            rakcij  v micelih  izrivajo  oz. zmanjšujejo  količino  akumuliranega hole-
            sterola v micelih in posledično vplivajo na manjši privzem holesterola s
            strani enterocitov (Athayde Moncorvo Collado idr. 2016). Ta mehanizem
            je bil dokazan in vitro za katehine črnega čaja (Ikeda idr. 2010) in fenolne
            spojine jabolk (Ogino idr. 2007). Zato so fenolne spojine tako uspešne pri
            zniževanju holesterola.
            Poleg interakcij z vlakninami, s škrobom in z maščobami fenolne spojine
            interagirajo tudi s proteini. Tudi v tem primeru so ključne vodikove vezi
            in hidrofobne interakcije (Brudzynski in Maldonado-Alvarez 2015). Zelo
            preučene so interakcije med fenolnimi spojinami in proteini mleka – tako
            katehini kot kurkumin tvorijo interakcije s kazeini (Bourassa idr. 2013;
            Ye idr. 2013). Je pa treba razumeti, da interakcija vpliva tako na fenolne
            spojine kot na proteine. Proteinom se navadno podaljša čas presnove,
            lahko pa se jim tudi zmanjša ali celo poveča aktivnost (Guri idr. 2014). Pri
            interakciji med proteini in fenolnimi spojinami je pomembno izpostaviti
            interakcijo med albuminom in arzanolom, protivnetno fenolno spojino
            laškega smilja. Dokazano je bilo (in silico), da arzanol preko interakcije z
            albuminom, beljakovino, zaščiti pred denaturacijo in ji poveča stabilnost
            (Bojilov idr. 2023). Na drugi strani pa je bilo pokazano, da proteini mleka
            znižajo antioksidativni potencial flavonoidom (Korir idr. 2014), ker fe-
            nolne spojine v interakciji s proteini ne morejo več učinkovito sprejeti/
            oddati elektronov in/ali vodikovih atomov. Je pa v interakciji s proteinom


                                                         165
   160   161   162   163   164   165   166   167   168   169   170