Page 167 - Laški smilj

Biološka dostopnost in uporabnost zaužitih fenolnih spojin

Guerreiro Pereira idr. (2017) za vodne izvlečke (poparke in prevretke)
cvetov H. italicum subsp. picardii (Gonçalves idr. 2017; Guerreiro Pereira
idr. 2017). V obeh primerih so raziskovalci zaznali inhibitorno delovanje
izvlečkov laškega smilja na α-glukozidazo.
Podobno kot na α-amilazo številne fenolne spojine inhibitorno delujejo
tudi na lipaze in na tak način vplivajo na zakasnelo/zmanjšano absorpci-
jo maščob ter posledično na ugodnejši lipidni profil v serumu (Garza idr.
2011). Izvedenih je bilo veliko raziskav in vitro, kjer so raziskovalci za šte-
vilne fenolne spojine dokazali inhibitorno delovanje na lipaze. Omeniti
velja katehine črnega čaja (Yuda idr. 2012), luteolin (Ramirez idr. 2016) in
klorogensko ter kavno kislino (Raghavendra idr. 2007). Tudi v tem prime-
ru so ključne molekularne značilnosti posameznih fenolnih spojin, pri
čemer velja izpostaviti število in lego hidroksilnih skupin, stopnjo poli-
merizacije, glikozilacij itd. (Buchholz in Melzig 2015).
Tudi proteaze so lahko v interakciji s fenolnimi spojinami, pri čemer
gre večinoma za nekompetitivno inhibicijo fenolnih spojin na proteaze
pepsin, tripsin in kimotripsin (Li idr. 2016). Posledično zaznamo počas-
nejšo presnovo zaužitih proteinov (Stojadinovic idr. 2013).
Dodatni mehanizem, preko katerega lahko fenolne spojine vplivajo na
prebavo in presnovo, je preko interakcije s prenašalnimi molekulami oz.
transporterji hranil. V različnih eksperimentalnih modelih je bilo poka-
zano, da določene fenolne spojine, kot je npr. tilirozid, inhibirajo prenos
glukoze preko transporterjev GLUT2 in SGLT1 (Goto idr. 2012). Fenol-
ne spojine interagirajo tudi z intestinalnim transporterjem holesterola
(NPC1L1) in posledično neposredno preprečijo privzem holesterola. V
modelu in vitro, v celicah Caco-2 je bilo pokazano, da številne fenolne
spojine – luteolin, kvercetin, daidzein, apigenin, kurkumin in druge – na
eni strani inhibirajo izražanja gena NPC1L1 ter hkrati preko neposredne
interakcije s transporterjem zavirajo privzem holesterola (Feng idr. 2010;
Kim idr. 2013).
Mehanizmi transporta fenolnih spojin v ali iz enterocitov

Vse prehransko zaužite fenolne spojine morajo preiti črevesni epitelij, da
dosežejo krvno-žilni ali limfni sistem. Torej, po zaužitju in po vseh inter-
akcijah z različnimi molekulami, kot smo opisali v predhodnih poglavjih,
sledi prehod fenolne spojine preko epitelija črevesa. Biološka dostopnost
fenolnih spojin je torej ključna glede nadaljnje biološke uporabnosti v
enterocitih in kasneje v celotnem organizmu (Estudante idr. 2013).

167