Page 164 - Laški smilj

Zala Jenko Pražnikar in Ana Petelin

sistem, interagirajo s številnimi makro- in mikromolekulami v lumnu
črevesnega trakta, v enterocitih, krvnem obtoku in kasneje tudi jetrnih
celicah. Poleg tega so v interakciji še z drugimi sočasno zaužitimi hranili,
s prebavnimi encimi in prenašalnimi molekulami. Vse omenjene inte-
rakcije imajo pomemben vpliv na funkcijo in na farmakokinetične para-
metre posamezne bioaktivne molekule.
Znanstvena dognanja nakazujejo, da so v splošnem med fenoli v največji
meri biološko razpoložljivi izoflavoni, sledijo jim fenolne kisline, flava-
noli, flavanoni in flavonoli, zadnji pa so antociani in proantocianidi. Bio-
loška uporabnost flavonoidov, hidrofilnih spojin, je izjemno nizka zaradi
slabše absorpcije iz lumna črevesja v črevesne celice (Shivashankara in
Acharya 2010).
Interakcije med fenolnimi spojinami in molekulami
v lumnu črevesnega trakta
Interakcije med fenoli in hranili, ki jih sočasno zaužijemo, vplivajo pred-
vsem na biološko dostopnost fenolov v črevesnem traktu in lahko ali po-
večajo ali zmanjšajo absorpcijo bioaktivne spojine. A ne smemo zane-
mariti dejstva, da kljub temu, da številne fenolne spojine do tarčnih tkiv
ne pridejo v zadostnih količinah, da bi lahko delovale ugodno na zdrav-
je, pozitivne učinke na zdravje lahko sprožijo preko interakcij s sočasno
zaužitimi hranili, prebavnimi encimi, z različnimi transporterji in preko
črevesne mikrobne združbe.
Znano je, da fenoli v črevesnem traktu interagirajo s prehranskimi vlak-
ninami. Pri sami interakciji gre za tvorbo vodikovih vezi med hidroksil-
nimi skupinami fenolov in etrskimi vezmi vlaknin ter za tvorbo hidro-
fobnih interakcij med hidrofobnimi regijami obeh vrst molekul (Pinelo
idr. 2006). Ker pa so si fenolne spojine zelo različne po kemijski sestavi in
enako velja za prehranske vlaknine, se te interakcije lahko med različni-
mi molekulami precej razlikujejo. Zaradi vezave fenolnih spojin na pre-
hranske vlaknine pri neprocesiranih rastlinskih živilih večina fenolnih
spojin ne doseže krvno-žilnega sistema in se skupaj z vlakninami pre-
makne v debelo črevo. Zmanjšana biološka uporabnost fenolnih spojin
zaradi interakcij s prehranskimi vlakninami navadno ne vodi do izostan-
ka ugodnega učinka fenolne spojine na zdravje, a je učinek v bist veno
večji meri posreden, in sicer preko črevesne mikrobne združbe (Duda-
-Chodak idr. 2015).
Fenolne spojine komplekse tvorijo tudi s škrobom, večinoma preko vodi-
kovih vezi (Cohen idr. 2011; Chai idr. 2013). Fenolno-škrobni kompleksi

164