Page 166 - Laški smilj

Zala Jenko Pražnikar in Ana Petelin

fenolna spojina zaščitena do same absorpcije in s tem je ohranjen tudi
njen antioksidativni potencial.
Poleg vseh makrohranil fenolne spojine v črevesnem traktu interagirajo
tudi s kovinskimi ioni, jih vežejo, pri čemer se posledično zniža biološ-
ka uporabnost tako fenolnih spojin kot kovinskih ionov, a se hkrati zniža
tudi tvorba prostih reaktivnih zvrsti, kar je z zdravstvenega vidika ugod-
no. Klorogenska kislina in rutin tvorita komplekse z železovimi ioni, kar
rezultira v zmanjšani biološki uporabnosti tako fenolnih spojin kot žele-
zovih ionov (Miranda idr. 2013). Podobni kompleksi so bili dokazani tudi
z drugimi fenolnimi spojinami in tudi z bakrovimi ter s cinkovimi ioni
(Escudero idr. 2014). Pri kelaciji železovih ionov so bili učinkoviti tudi
izvlečki laškega smilja, v največji meri tisti, pripravljeni z etil-acetatom
z visoko vsebnostjo klorogenske kisline, nekoliko manj pa izvlečki, pri-
pravljeni s kloroformom in heksanom (Bojilov idr. 2023).

Interakcije med fenolnimi spojinami, prebavnimi encimi
črevesnega trakta in prenašalnimi molekulami
Kot je bilo že predhodno povedano, fenolne spojine interagirajo s prote-
ini, zato je pričakovano, da so fenolne spojine v interakciji tudi s prebav-
nimi encimi črevesnega trakta, kar lahko vodi do upočasnitve prebave in
upočasnitve absorpcije makrohranil. Je pa treba razumeti, da se različne
fenolne spojine vežejo na različne predele encima, zato ne vodijo vse in-
terakcije do inhibicije encimske aktivnosti. Poleg omenjenega je za sam
učinek vedno pomembno tudi razmerje med fenolnimi spojinami in en-
cimi (Xu idr. 2016).
Številne raziskave so pokazale inhibitorni učinek fenolnih spojin na
α-amilazo (Shodehinde idr. 2015) in s tem povezano upočasnitev
presnove ogljikovih hidratov ter zmanjšano absorpcijo monosaharidov.
Zdravstveni učinki fenolnih spojin v povezavi z inhibicijo α-amilaze v
črevesnem traktu so povezani tudi z znižanjem absorpcije glukoze, iz-
boljšanjem razmerja glukoze/inzulina itd. Tu se lahko navežemo tudi
na laški smilj, saj so Ana Laura de la Garza idr. (2013) preučevali učin-
kovanje metanolnega izvlečka laškega smilja na presnovo in absorpcijo
ogljikovih hidratov in vivo. Izvleček je znižal vrednosti glukoze v krvi na
tešče po obroku ter izboljšal hiperinzulinemijo na modelu na inzulin od-
pornih podgan. Dodatno je izvleček inhibiral aktivnost encimov α-ami-
laze in α-glukozidaze in vitro, znižal pa je tudi presnovo maltoze in zavrl
privzem metilglukozida v celicah Caco-2. Podobno so potrdili tudi San-
dra Gonçalves idr. (2017) za metanolni izvleček H. italicum in Catarina
166