Page 171 - Laški smilj

Biološka dostopnost in uporabnost zaužitih fenolnih spojin

doseže maksimalno koncentracijo (t ), in razpolovni čas spojine (t ),
max 1/2
ki nakazuje, koliko časa bo neka spojina aktivna. Farmakokinetični para-
metri se razlikujejo za vsako spojino in so med drugim odvisni od različ-
nih dejavnikov, kot npr. od same strukture spojine, odmerka, sočas nega
zaužitja z drugimi spojinami, interakcije s spojinami itd.
Ker so za oralni vnos najzanimivejši vodni izvlečki laškega smilja, se
bomo v tem podpoglavju v največji meri osredotočili na fenolne kisline
in flavonoide, ki so najpogosteje zastopani v vodnih izvlečkih. V vodnih
izvlečkih laškega smilja namreč prevladujejo hidroksicimetne kisline
(kavna kislina, kafeoilkinske kisline – klorogenska kislina in di-kafeoil-
kinske kisline) in flavonoidi (derivati naringenina, kemferola, miricetina
in kvercetina), pri čemer se v manjši meri pojavljajo tudi acetofenoni in
tremetoni (Kramberger idr. 2021). Podobno so ugotovili Catarina Guer-
reiro Pereira idr. (2017), ki so v poparkih in prevretkih iz laškega smilja v
največji meri določili mono- in dikafeoilkinske kisline ter flavonoid gna-
falin. Podobno navajajo tudi Karača idr. (2018), in sicer da vodni izvlečki
cvetov laškega smilja najpogosteje vsebujejo kafeoilkinske kisline (kloro-
genska kislina in njeni derivati) ter kavno kislino.
Najprej se bomo osredotočili na hidroksicimetne kisline. Adriana Farah
idr. (2008) so pokazali, da več kot 30 % zaužitih komponent cimetne kisli-
ne detektiramo v plazmi, kar kaže na dobro absorpcijo in presnovo spojin
(Farah idr. 2008). Preostali dve tretjini dosežeta debelo črevo, kjer se fe-
nolne kisline nadalje presnovijo s pomočjo črevesne mikrobne združbe
in nato absorbirajo (Stalmach idr. 2010). Tudi farmakokinetični podatki
in vivo so pokazali, da se hidroksicimetne kisline po peroralni uporabi
hitro absorbirajo, pri čemer sta bila t in t v razponu 0,07–1,7 ure oz.
1/2 max
0,03–1,5 ure (Veras idr. 2022). Klorogenska kislina se po zaužitju v manj-
šem deležu absorbira že v zgornjih prebavilih, podobno kot cimetna.
Preostali del pa encimi (esteraze) hidrolizirajo na klorogensko ter kin-
sko kislino, ki se delno absorbirata v tankem črevesju (Ludwig idr. 2013).
Velik delež klorogenske kisline pa preide v debelo črevo, kjer se nadalje
presnovi in nato absorbira v obtok (Monteiro idr. 2007). Kot ugotavljajo
Angélique Stalmach idr. (2010), je bila večina klorogenskih spojin hitro
odstranjena iz krvnega obtoka z vrednostmi razpolovnega časa izločan-
ja (t ) 0,3–1,9 ure (Stalmach idr. 2010). Kar se tiče kavne kisline, velja
1/2
izpostaviti, da se le-ta v živilih nahaja v esterificirani obliki, zaradi če-
sar jo telo težje absorbira (Manach idr. 2005). Absorbira se lahko v debe-
lem črevesju po hidrolizi s pomočjo črevesne mikrobne združbe. Njena

171