Page 172 - Laški smilj

Zala Jenko Pražnikar in Ana Petelin

maksimalna plazemska koncentracija je zaznana približno eno uro po
zaužitju (Manach idr. 2005; Scalbert in Williamson 2000). Takoj po ab-
sorpciji je kavna kislina podvržena trem glavnim procesom encimske ko-
njugacije: metilaciji, sulfataciji in glukuronidaciji. Izločanje poteka pred-
vsem z urinom (Manach idr. 2005). Med presnovke, ki jih najpogosteje
zaznamo v krvi po rednem uživanju kave ali zelenega kavnega ekstrakta,
uvrščamo ferulno, izoferulno in kavno kislino (Lafay idr. 2006; Monteiro
in Azevedo 2010).
Drugače se obnašajo flavanoidi. Zanje sta namreč v splošnem značilni
nizki absorpcija in biološka uporabnost, poleg tega se hitro izločijo bodi-
si z urinom ali žolčem. Z običajno prehrano njihova plazemska koncen-
tracija redko preseže koncentracije več kot 1 µM (Scalbert in Williamson
2000). Se pa biološka uporabnost razlikuje med različnimi vrstami flavo-
noidov. Izmed flavonoidov imajo izoflavoni najboljšo absorpcijo, sledijo
jim flavanoli, flavanoni (naringenin), flavonoli (kemferol, kvercetin, miri-
cetin) in antocianidini. Najhitreje se izločajo antocianidini, najpočasneje
pa flavonoli. Za kvercetin (flavanol) je značilno, da se izloča zelo počasi
(t 1/2 v plazmi je 11–28 ur, v povprečju 16 ur), enako velja za kemferol (t 1/2
v plazmi je v povprečju 28 ur) (Manach idr. 2005), najverjetneje zaradi
močne vezave na serumski albumin (Dufour in Dangles 2005).
O farmakokinetičnih lastnostih drugih bioaktivnih spojin laškega smilja,
sploh arzanola in drugih pironov, je zelo malo znanega.

Zaključek
Tekom poglavja smo spoznali, da je biološka uporabnost fenolnih spo-
jin odvisna od količine bioaktivne spojine, ki se sprosti v prebavnem sis-
temu (od biološke dostopnosti), od same presnove bioaktivne spojine
(biotransformacije) in od učinkovitosti absorpcije preko črevesnih celic
oz. enterocitov. Za številne fenolne spojine, ki jih najdemo v poparkih
laškega smilja, je bilo dokazano, da preden dosežejo krvno-žilni sistem,
interagirajo s številnimi makro- in mikromolekulami v lumnu črevesnega
trakta, enterocitih, krvnem obtoku in kasneje tudi jetrnih celicah. Pod-
vrženi so številnim presnovnim potem, vključno z encimskimi modifi-
kacijami, s presnovo preko črevesne mikrobne združbe in kasneje tudi
s presnovnimi potmi faze II (slika 1). Izpostaviti velja, da so med fenol-
nimi spojinami na splošno najrazpoložljivejši izoflavoni, sledijo jim fe-
nolne kisline, flavanoli, flavanoni in flavonoli, zadnji pa so antociani in
proantocianidi. Biološka uporabnost flavonoidov je izjemno nizka zaradi
slabše absorpcije iz lumna črevesja v črevesne celice. A ne glede na vse,

172