Page 118 - Laški smilj

Katja Kramberger

nepolarnosti je S-CO idealen za izolacijo lipofilnih snovi, kot so lipidi in
2
eterična olja. Z ustreznim spreminjanjem parametrov tlaka in tempera-
ture pa lahko izoliramo tudi polarnejše spojine. Pri milejših pogojih (P
= 90–100 bar in T = 40–50 °C) tako dobimo eterična olja, pri ostrejših pa
nepolarne in srednje polarne fenolne spojine (P = 600 bar; T = do 120 °C).
Za izolacijo polarnejših polifenolov je treba dodati organski modifikator
(npr. etanol, metanol) (Zhang idr. 2018). Ekstrakcija s superkritičnimi te-
kočinami ima kar nekaj prednosti v primerjavi s tradicionalnimi postopki
zaradi možnosti spreminjanja parametrov ekstrakcije, kar omogoča izo-
lacijo različnih razredov spojin, tudi termolabilnih. Je okolju prijaznejša
metoda, saj porabimo manj organskih topil, ter energetsko varčnejša, saj
ni treba dovajati energije za odstranjevanje topil in koncentriranje konč-
nih izvlečkov (Reverchon in De Marco 2006).
Nekaj raziskav kemijske sestave laškega smilja je bilo narejenih tudi na
izvlečkih s S-CO . Pogoji ekstrakcije so bili med 80 in 350 bar, med 35,86
2
in 64,14 °C in so trajali od 1,5 do štiri ure. Izkoristki eks trakcije so bili v
območju 0,35 do 6,31 %. Spojine, ki so jih izolirali, so bile večinoma nepo-
larni terpeni, predvsem mono- in seskviterpeni, ter drugi ogljikovodiki,
kisline, estri in voski (Maksimovic idr. 2017). Stela Jokić idr. (2016) so upo-
rabili tovrstno ekstrakcijo za selektivno izolacijo kumarina skopoletina iz
cvetov laškega smilja. Največjo vsebnost skopoletina (1,933 mg/100 g) je
imel izvleček, pripravljen pri 20 MPa in 40 °C (Jokić idr. 2016).

Separacijske metode
Surovi izvlečki, pripravljeni po zgoraj opisanih metodah, imajo kompleks-
no kemijsko sestavo, saj vsebujejo številne bioaktivne spojine in druge
izolirane spojine. Surove izvlečke je tako treba še frakcionirati in prečisti-
ti, da dobimo aktivno frakcijo izvlečka oz. čisto bioaktivno spojino. Ločba
temelji na fizikalnih in kemijskih razlikah med posameznimi spojinami v
izvlečku. Za izolacijo čiste spojine iz kompleksnih rastlinskih vzorcev so
najprimernejše razne kromatografske tehnike, predvsem kolonska kro-
matografija (Zhang idr. 2018).

Frakcionacija
Za frakcionacijo izvlečka je navadno treba navlažiti posušen surovi iz-
vleček oz. ga popolnoma raztopiti v vodi, prenesti v lij ločnik, pretresti in
pustiti, da se posede. Nato se k izvlečku dodaja topila po naraščujoči po-
larnosti; najprej npr. n-heksan, ki je najbolj nepolaren, nato kloroform,
sledi srednje polaren aceton in nazadnje n-butanol. Najprej se izvlečku
118