Page 123 - Laški smilj

Tehnološki postopki pridobivanja pripravkov iz laškega smilja

spektra in primerjavi le-tega s spektrom znane spojine se lahko določi
strukturo preučevane molekule (Altemimi idr. 2017).
Pogost in najosnovnejši način detekcije spojin je z UV-spektroskopijo.
Metoda omogoča tako kvalitativno kot kvantitativno analizo spojin, pri-
sotnih v rastlinskem izvlečku. Številni sekundarni presnovki absorbirajo
svetlobo pri točno določeni valovni dolžini: flavonoidi pri 330 nm, fenol-
ne spojine pri 280 nm, antocianini pri 520 in fenolne kisline pri 360 nm.
Metoda UV-VIS sicer ni najselektivnejša, zato je primernejša za kvantifi-
kacijo celokupnih polifenolnih spojin. Njene prednosti so kratek čas ana-
lize, enostavnost in cenovna ugodnost v primerjavi z drugimi metodami
(Abubakar in Haque 2020; Altemimi idr. 2017).
Masna spektrometrija omogoča identifikacijo spojin na osnovi njihove
kemijske strukture in molekulske mase. Gre za zmogljivo analitsko meto-
do, ki se uporablja za identifikacijo neznanih spojin, kvantifikacijo zna-
nih spojin in določanje kemijske strukture molekul. Organske molekule
v vzorcu se najprej pretvori v visoko energijsko nabito ionizirano obliko,
navadno z ionizacijo z razprševanjem, nato detektor posname spekter
fragmentiranih ionov. Masni spekter je graf relativne pogostosti fragmen-
tiranega iona glede na razmerje med maso in nabojem tega iona. Signal
je relativna molekulska masa fragmentiranega iona glede na njegov na-
boj. Na tak način lahko z veliko natančnostjo določimo relativno mole-
kulsko maso in glede na vzorec fragmentacije tudi molekulsko formulo
spojine (Abubakar in Haque 2020; Altemimi idr. 2017).
Z jedrsko magnetno resonanco določamo predvsem magnetne lastnos-
ti določenih atomskih jeder, največkrat vodikovega atoma ali protona,
ogljikovega atoma in izotopov ogljika. Določimo lahko tudi postavitev
atomov v molekuli. Z NMR lahko določimo razlike med različnimi atom-
skimi jedri in s tem njihov položaj v molekuli. Določimo lahko, kateri ato-
mi so prisotni v skupinah, vezanih na ta atom, in koliko jih je. S C-NMR
13
1
identificiramo vrste ogljikovih atomov, ki so prisotni v spojini, s H-NMR
pa, katere vrste vodika so prisotne in kako so vodikovi ioni med seboj
povezani (Abubakar in Haque 2020; Altemimi idr. 2017; Sahira Banu in
Cathrine 2015).
Z metodo infrardeče spektroskopije poskušamo določiti prisotnost funk-
cionalnih skupin v molekuli, določimo pa lahko tudi prisotnost enojnih,
dvojnih in trojnih vezi. Organsko spojino obsevamo z IR-svetlobo, ki se
absorbira pri določenih valovnih dolžinah. Svetloba IR ima dovolj ener-
gije, da vzbudi molekulske vibracije na višje energijske ravni. Rezultat je

123