Page 121 - Laški smilj
P. 121

Tehnološki postopki pridobivanja pripravkov iz laškega smilja

            izmenjevalne smole tako vežejo alkaloide, anionsko izmenjevalne pa or-
            ganske kisline in fenole. S spreminjanjem ionske moči mobilne faze (s
            spremembo pH ali koncentracije soli) pa vplivamo na vezavo oz. sprosti-
            tev tarčnih spojin (Zhang idr. 2018).
            Kromatografske tehnike, ki so najpogosteje v uporabi za separacijo spo-
            jin v rastlinskih izvlečkih, so tankoplastna tekočinska kromatografija
            (angl. thin-layer chromatography – TLC), kolonska kromatografija (angl.
            column chromatography – CC), plinska kromatografija (angl. gas chro-
            matography – GC) in tekočinska kromatografija visoke zmogljivosti (angl.
            high-performance liquid chromatography – HPLC). Mehanizem ločbe pri
            posamezni metodi je lahko samo en ali jih je več.
            TLC je metoda, ki temelji samo na mehanizmu adsorpcije in je primerna
            predvsem za ločbo spojin z majhno molekulsko maso. Stacionarna faza
            je navadno silikagel, raztopljen v vodi. Raztopino silikagela se nato vli-
            je na stekleno ploščo ustreznih dimenzij, da tvori 1,5 mm debelo plast.
            Sledi sušenje pri 105 °C, da se silikagel strdi. Na trdno ploščico silikagela
            se nato nanese vzorec in se jo navpično položi v posodo z mobilno fazo.
            Spojine bodo na ploščici prepotovale različno dolgo pot glede na svojo
            topnost. Za vsako liso lahko izračunamo retencijski faktor, ki je razmer-
            je med prepotovano potjo spojine in prepotovano potjo topila. Rezultat
            lahko primerjamo z znano spojino. Spojine lahko s spatulo postrgamo s
            ploščice in jih ponovno ekstrahiramo. Prednosti te metode sta predvsem
            kratek čas ločbe in enostavnost.
            Ločba pri kolonski kromatografiji temelji na adsorpciji, velikostni izklju-
            čitvi in ionski izmenjavi. Kolona je sestavljena iz dolge steklene cevke
            premera 5–50 mm, ki ima na dnu ventil in filter iz steklene volne. Staci-
            onarna faza je lahko iz silikagela, sephadexa ali smole, mobilna faza pa
            je tekoča. Stacionarno fazo se napolni v kolono in na vrh slednje nanese
            izvleček. Sledi dodatek mobilne faze – topila z najmanjšo polarnostjo. Po
            eni uri se mobilno fazo izpusti iz kolone in zbere frakcije. Nato lahko sle-
            di še spiranje kolone z drugimi topili po naraščajoči polarnosti. Zbrane
            frakcije se nato lahko karakterizira.
            Z metodo plinske kromatografije ločujemo hlapne snovi na osnovi po-
            razdeljevanja med tekočo in plinasto fazo. Mobilna faza je v plinasti ob-
            liki, tekoče topilo pa je adsorbirano na površino inertnih trdnih delcev
            in služi kot stacionarna faza. Spojine, ki so topne v plinasti fazi, bodo za-
            pustile tekočino in se porazdelile v plinasto mobilno fazo ter potovale s
            hitrostjo pretoka mobilne faze. Spojine, ki so topne samo v tekoči fazi,


                                                         121
   116   117   118   119   120   121   122   123   124   125   126