Page 121 - Laški smilj

Tehnološki postopki pridobivanja pripravkov iz laškega smilja

izmenjevalne smole tako vežejo alkaloide, anionsko izmenjevalne pa or-
ganske kisline in fenole. S spreminjanjem ionske moči mobilne faze (s
spremembo pH ali koncentracije soli) pa vplivamo na vezavo oz. sprosti-
tev tarčnih spojin (Zhang idr. 2018).
Kromatografske tehnike, ki so najpogosteje v uporabi za separacijo spo-
jin v rastlinskih izvlečkih, so tankoplastna tekočinska kromatografija
(angl. thin-layer chromatography – TLC), kolonska kromatografija (angl.
column chromatography – CC), plinska kromatografija (angl. gas chro-
matography – GC) in tekočinska kromatografija visoke zmogljivosti (angl.
high-performance liquid chromatography – HPLC). Mehanizem ločbe pri
posamezni metodi je lahko samo en ali jih je več.
TLC je metoda, ki temelji samo na mehanizmu adsorpcije in je primerna
predvsem za ločbo spojin z majhno molekulsko maso. Stacionarna faza
je navadno silikagel, raztopljen v vodi. Raztopino silikagela se nato vli-
je na stekleno ploščo ustreznih dimenzij, da tvori 1,5 mm debelo plast.
Sledi sušenje pri 105 °C, da se silikagel strdi. Na trdno ploščico silikagela
se nato nanese vzorec in se jo navpično položi v posodo z mobilno fazo.
Spojine bodo na ploščici prepotovale različno dolgo pot glede na svojo
topnost. Za vsako liso lahko izračunamo retencijski faktor, ki je razmer-
je med prepotovano potjo spojine in prepotovano potjo topila. Rezultat
lahko primerjamo z znano spojino. Spojine lahko s spatulo postrgamo s
ploščice in jih ponovno ekstrahiramo. Prednosti te metode sta predvsem
kratek čas ločbe in enostavnost.
Ločba pri kolonski kromatografiji temelji na adsorpciji, velikostni izklju-
čitvi in ionski izmenjavi. Kolona je sestavljena iz dolge steklene cevke
premera 5–50 mm, ki ima na dnu ventil in filter iz steklene volne. Staci-
onarna faza je lahko iz silikagela, sephadexa ali smole, mobilna faza pa
je tekoča. Stacionarno fazo se napolni v kolono in na vrh slednje nanese
izvleček. Sledi dodatek mobilne faze – topila z najmanjšo polarnostjo. Po
eni uri se mobilno fazo izpusti iz kolone in zbere frakcije. Nato lahko sle-
di še spiranje kolone z drugimi topili po naraščajoči polarnosti. Zbrane
frakcije se nato lahko karakterizira.
Z metodo plinske kromatografije ločujemo hlapne snovi na osnovi po-
razdeljevanja med tekočo in plinasto fazo. Mobilna faza je v plinasti ob-
liki, tekoče topilo pa je adsorbirano na površino inertnih trdnih delcev
in služi kot stacionarna faza. Spojine, ki so topne v plinasti fazi, bodo za-
pustile tekočino in se porazdelile v plinasto mobilno fazo ter potovale s
hitrostjo pretoka mobilne faze. Spojine, ki so topne samo v tekoči fazi,

121