Page 47 - Struktura in delovanje finančnega sistema
P. 47

Struktura obrestnih mer glede na tveganje  3.4
            izdajatelj.  Obrestna mera (ali donosnost), ki jo vlagatelj zahteva za
            naložbo v obveznico ali drugo vrsto dolga, je tako sestavljena iz več
            komponent:

              •  Netvegana donosnost (angl. Risk-Free Rate – r ): je stopnja, ki jo
                                                          f
                lahko vlagatelj doseže brez tveganja. Je zgolj teoretična, saj netve-
                gana donosnost v praksi ne obstaja. Najpogosteje se meri z do-
                nosnostjo državnih obveznic, ki je najboljši približek netvegani
                donosnosti.
              •  Premija za kreditno tveganje (angl. Default Premium – DP): odra-
                ža tveganje neplačila s strani izdajatelja (kreditno tveganje). Fi-
                nančni instrumenti z višjim kreditnim tveganjem ponujajo višjo
                obrestno mero. Kot prikazuje slika 3.3: podjetniške obveznice z
                nižjo bonitetno oceno (Baa) imajo višjo premijo in zahtevano do-
                nosnost kot obveznice z enako ročnostjo z višjo bonitetno oceno
                AAA. Obe obliki podjetniških obveznic pa beležita višjo zahtevano
                donosnost kot zakladne menice.
              •  Premija za nelikvidnost (angl. Liquidity Premium – LP): finančni
                instrumenti, ki so manj likvidni, imajo višje obrestne mere. Lik-
                vidnostna premija je nadomestilo za tveganje, da vlagatelj mor-
                da ne bo mogel hitro pretvoriti naložbe v denar brez večjih izgub
                vrednosti.
              •  Premija za davčno prilagoditev (angl.  Tax Adjustment Premium
                – TAP): finančni instrumenti z ugodnejšo davčno olajšavo imajo
                nižje obrestne mere.
              Obrestno mero dolžniškega finančnega instrumenta lahko tako za-
            pišemo kot
                                   i = rf + DP + LP + TAP ,

            kjer je i zahtevana donosnost (obrestna mera), r  netvegana donos-
                                                         f
            nost, DP premija za kreditno tveganje, LP premija za nelikvidnost, TAP
            pa premija za davčno prilagoditev.
              K zgoraj navedenim premijam se lahko doda tudi druge, kot so pre-
            mija za pričakovano inflacijo (pričakovana inflacija vpliva na obrestne
            mere, saj posojilodajalci želijo nadomestiti izgubo kupne moči denarja;
            če se pričakuje višja inflacija, bodo obrestne mere prav tako višje), pre-
            mija za odpoklic dolžniškega finančnega instrumenta (angl. Call Pre-
   S3,3
            mium), premija za možnost zamenjave (angl. Convertibility Discount).


                                                            47
   42   43   44   45   46   47   48   49   50   51   52