Page 46 - Struktura in delovanje finančnega sistema

3 Obrestne mere
pos lovnim bankam. Z zviševanjem obrestnih mer centralna banka
omejuje dostopnost denarja in preko omejevanja gospodarske aktiv-
nosti vpliva na znižanje inflacije, znižanje obrestnih mer pa spodbuja
dostop do kapitala in gospodarsko rast. Denarna politika je tako eden
izmed ključnih mehanizmov, s katerimi centralne banke vplivajo na
ekonomijo.
Plačilna bilanca države, ki prikazuje vse transakcije med domačim
gospodarstvom in tujino, prav tako lahko vpliva na obrestne mere.
Če ima država primanjkljaj na tekočem računu, mora ta primanjkljaj
financirati z zadolževanjem v tujini ali z zmanjševanjem deviznih re-
zerv. Višji primanjkljaj lahko povzroči rast obrestnih mer, saj država
postane odvisnejša od zunanjega financiranja, kar povečuje tveganje
in stroške zadolževanja. Nasprotno pa presežek na tekočem računu
zmanjša potrebo po zadolževanju in s tem tudi obrestne mere.
Likvidnost se nanaša na to, kako hitro in enostavno lahko finančni
instrument ali sredstvo pretvorimo v gotovino brez večjih izgub vred-
nosti. Če je trg likviden in obstaja veliko povpraševanje po finančnih
instrumentih, so obrestne mere običajno nižje. V nasprotju s tem so na
nelikvidnih trgih, kjer je težje pretvoriti naložbe v gotovino, višje, saj
to povečuje tveganje za vlagatelje.
Na ponudbo obrestnih mer posojil specifičnemu podjetju vplivajo še dru-
gi dejavniki, kot so pričakovanja glede obrestnih mer na trgu, tvega-
nost podjetja, poslovna politika ponudnikov posojil in razvitost (kon-
kurenca) na finančnem trgu ponudbe ter povpraševanja po posojilih.
Pomemben vpliv imajo tudi notranji dejavniki, kot sta kreditna spo-
sobnost in bonitetna ocena – boljša bonitetna ocena podjetja pomeni
manjše tveganje za posojilodajalca, zato so obrestne mere za takšna
podjetja nižje. Nasprotno pa podjetja z nižjo boniteto, ki predstavljajo
večje tveganje za neplačilo, plačujejo višje obrestne mere. To vključuje
poslovno tveganje, finančno tveganje in druge oblike tveganj, ki se lah-
ko odražajo v dodatnih stroških financiranja.

3.4 Struktura obrestnih mer glede na tveganje 3.4
Struktura obrestnih mer glede na tveganje se nanaša na razlike v
obrest nih merah (ali donosnosti) finančnih instrumentov z enako za-
padlostjo, ki izhajajo iz različne stopnje tveganja med izdajatelji. Tudi
kadar imajo finančni instrumenti enak čas do dospetja, se lahko nji-
hova obrestna mera razlikuje zaradi različne kreditne sposobnosti, li-
kvidnosti, davčne obravnave ali drugih specifičnih tveganj, ki jih nosi

46