Page 50 - Struktura in delovanje finančnega sistema
P. 50

3  Obrestne mere
                  Dolgoročne obrestne mere bodo torej enake povprečju trenutni krat-
                koročni obrestni meri in pričakovanim kratkoročnim obrestnim me-
                ram. Iz tega izhaja, da lahko dolgoročno obrestno mero izračunamo kot:

                                           e    e       e
                                   int =  it + i t + 1 + i t + 2 + … + i t + n-1h  ,
                                                         ^
                                                 n
                kjer je i  dolgoročna obrestna mera za n obdobij do dospetja, n število
                      nt
                obdobij do dospetja, i  kratkoročna obrestna mera v obdobju ti, i t + 1 pa
                                                                          e
                                   t
                pričakovana kratkoročna obrestna mera v obdobju t + 1.
                  Krivulja donosnosti bo postala naraščajoča, če se v prihodnosti pri-
                čakuje rast obrestnih mer, saj vlagatelji vlagajo v kratkoročne vrednost-
                ne papirje, ker bodo imeli možnost reinvestirati sredstva po višji obre-
                stni meri v prihodnje. Krivulja donosnosti bo postala padajoča, če se v
                prihodnosti pričakuje padec obrestnih mer, saj vlagatelji želijo vlagati
                v dolgoročne vrednostne papirje. Povpraševanje po kratkoročnih virih
                se zato zmanjša.

                Teorija likvidnostne premije
                Po tej teoriji vlagatelji preferirajo kratkoročne vrednostne papirje, saj
                imajo ti finančni instrumenti večjo likvidnost in nižje obrestno tvega-
                nje. To pomeni, da za vlaganja v dolgoročne vrednostne papirje vla-
                gatelji zahtevajo dodatno likvidnostno premijo. Daljša kot je ročnost
                vrednotnega papirja, višja je likvidnostna premija. Dolgoročno obre-
                stno mero tako izračunamo kot

                                        e    e        e
                                i nt =  it + i t + 1 + i t + 2 + … + i t + n-1h  + LPnt ,
                                                       ^
                                               n
                kjer je LP  likvidnostna premija.
                        nt
                Teorija segmentiranega trga
                Ta teorija opušča predpostavko, da so kratkoročni in dolgoročni vred-
                nostni papirji popolni substituti. Vlagatelji in izdajatelji se pretežno
                udeležujejo na trgih, ki odsevajo zakonitosti njihovih denarnih tokov
                – npr., pokojninski skladi in zavarovalnice želijo vlagati predvsem v
                dolgoročne naložbe. Obrestne mere neposredno zato ne odražajo pri-
                čakovanj o prihodnjih spremembah obrestnih mer, saj je trgovanje
                razdrobljeno oz. segmentirano po trgih. Na vsakem trgu se oblikuje
                drugačna obrestna mera, skladno s ponudbo in povpraševanjem.


                            50
   45   46   47   48   49   50   51   52   53   54   55