Page 51 - Struktura in delovanje finančnega sistema

Medbančne obrestne mere 3.6
3.5.3 Napovedovanje obrestnih mer
Zgoraj predstavljene koncepte lahko uporabimo za napovedovanje
obrestnih mer oz. preračune terminskih obrestnih mer. Čeprav ter-
minske mere niso čiste napovedi, jih pogosto uporabljamo kot pribli-
žek za pričakovanja trga.
Enoletno terminsko obrestno mero čez eno leto ( f t + 1, 1 ) izračunamo
kot
2
^ 1 + it,2h
f t + 1,1 = - 1 ,
^ 1 + it,1h
Enoletna terminska obrestna mera čez n let je

n+ 1
^ 1 + it,n+ 1h
f t + n,1 = n - 1 .
^ 1 + it,nh
Terminska obrestna mera za dve leti, eno leto od sedaj je
3
^ 1 + it,3h
2
^ 1 + ft + 1,2h = .
^ 1 + it,1h
Enoletna terminska obrestna mera čez eno leto z upoštevanjem li-
kvidnostne premije pa je:
2
^ 1 + it,2h LP2
f t + 1,1 = - 1 - .
^ 1 + it,1h ^ 1 + it,1h
3.6 Medbančne obrestne mere 3.6
Podlaga za oblikovanje obrestnih mer posojil v EU so medbančne
obrest ne mere, predvsem euribor.

3.6.1 Euribor
Euribor (iz angl. Euro Interbank Offered Rate) je okrajšava za evrsko
medbančno ponujeno obrestno mero. Je referenčna obrestna mera,
ki se uporablja kot merilo za določanje obrestnih stopenj za različne
vrste posojil in finančnih produktov v evrskem območju. Euribor odra-
ža povprečne obrestne mere, po katerih si vodilne evropske banke med
seboj posojajo denar na kratkoročni osnovi. Z drugimi besedami, euri-
bor predstavlja strošek zadolževanja za banke na medbančnem trgu v
evroobmočju (Euribor Rates, b. l.).
Obrestne mere euribor veljajo za najpomembnejše referenčne
obrest ne mere na evropskem denarnem trgu. Obrestne mere so os-
nova za cene in obrestne mere vseh vrst finančnih produktov. Obre-
stne mere za številna posojila (npr. hipoteke, avtomobilska posojila in

51