Page 52 - Struktura in delovanje finančnega sistema

3 Obrestne mere
podjetniška posojila) so pogosto vezane na euribor. Posojilojemalci
plačujejo obrestno mero, ki je sestavljena iz euriborja in dodatne mar-
že, ki jo določi banka glede na tveganje in druge stroške. Euribor se
uporablja tudi kot referenčna obrestna mera pri številnih finančnih
instrumentih, kot so obveznice s spremenljivo obrestno mero in iz-
vedeni finančni instrumenti (npr. obrestne zamenjave, angl. interest
rate swaps). Odraža tudi zaupanje v bančni sistem in vstopne stroške
financiranja za banke v evrskem območju. Če se euribor zviša, lahko to
pomeni, da so banke previdnejše pri medsebojnem zadolževanju, kar
običajno nakazuje povečano tveganje ali negotovost na trgu. Zaradi
navedenega strokovnjaki in posamezniki intenzivno spremljajo giba-
nje euriborja (Euribor Rates, b. l.).
Skupno obstaja pet različnih (z ročnostjo en teden ter en, tri, šest
in 12 mesecev) obrestnih mer euribor (do 1. novembra 2013 jih je bilo
15) (Euribor Rates 2025). Izračunan je na podlagi obrestnih mer, ki jih
vsak delovni dan posreduje skupina referenčnih bank, ki sodelujejo pri
določanju te obrestne mere. Te banke so med največjimi in najstabil-
nejšimi evropskimi bankami. Ko poročajo o svojih obrestnih merah, se
15 % najvišjih in najnižjih vrednosti odstrani, da bi se izognili ekstr-
emom. Nato se izračuna povprečje preostalih vrednosti, kar predstavl-
ja končni euribor za tisti dan (Euribor Rates, b. l.).
Euribor je dinamična obrestna mera, ki se lahko spreminja dnevno,
glede na:
• denarno politiko ECB: če ECB zviša ključno obrestno mero (npr.
obrestno mero za odprti trg), se to pogosto odrazi v višji vrednos-
ti euriborja; ECB obrestne mere uporablja kot orodje za nadzor
inflacije in spodbujanje gospodarske rasti (Euribor Rates, b. l.);
• razmere na trgu: gospodarske razmere, kot so gospodarska rast,
inflacija, recesija ali finančne krize, vplivajo na gibanje euriborja
(Euribor Rates, b. l.); npr., med finančno krizo leta 2008 je euribor
močno zrasel zaradi povečane percepcije tveganja;
• zaupanje med bankami: euribor je prav tako odraz zaupanja med
bankami; če banke ocenjujejo, da obstaja večje tveganje za nepla-
čilo, bodo za posojila zahtevale višje obrestne mere (Pelizzon in
Sartore, 2013).

Za posojilojemalce, ki imajo posojila s spremenljivo obrestno mero,
lahko spremembe euriborja močno vplivajo na višino mesečnih obro-
kov. Ko euribor naraste, se povečajo tudi obresti, ki jih posojilojemalci

52