Page 43 - Struktura in delovanje finančnega sistema

Nominalna in realna obrestna mera 3.2
obrestne mere odštejemo stopnjo pričakovane inflacije. V ekonom-
ski praksi je realna obrestna mera ključen pokazatelj, saj predstavlja,
koliko dejansko pridobimo z varčevanjem ali s posojanjem oz. koliko
dejansko plačamo za izposojeni denar po tem, ko upoštevamo inflaci-
jo. Npr., če je obrestna mera na varčevalnem računu 5 %, pričakovana
letna inflacija pa 3 %, bodo prihranki realno zrasli le za približno 2 %.
Pozitivna realna obrestna mera pomeni, da posojilodajalec oz. vlagatelj
povečuje kupno moč (donos presega inflacijo), medtem ko negativna
realna obrestna mera pomeni, da obresti ne pokrijejo inflacije – vred-
nost prihrankov ali posojila v realnem smislu upada.
Razmerje med nominalno in realno obrestno mero opisuje Fisherje-
va enačba :
2
i = r + π ,
e
kjer je i nominalna obrestna mera, r realna obrestna mera in π priča-
e
kovana stopnja inflacije. Iz tega izhaja, da je realna obrestna mera:
r = i - π .
e
Fisherjeva enačba pomaga razumeti, kako se inflacija odrazi v
obrest nih merah in zakaj se nominalne obrestne mere povečajo, kadar
se pričakuje višja inflacija.
Pri analizi obrestnih mer je pomembno razlikovati med pričakovano
(ex ante) in dejansko (ex post) realno obrestno mero, pri čemer je razli-
ka v upoštevanju vrste inflacije. V ekonomiji se najpogosteje uporablja
pričakovana (ex ante) realna obrestna mera, ki je prilagojena za priča-
kovano stopnjo inflacije in prikazuje anticipiran dejanski donos poso-
jilodajalca oz. vlagatelja. Dejanska (ex post) realna obrestna mera pa se
ugotavlja naknadno in temelji na dejansko realizirani inflaciji v obdob-
ju. Ta kaže dejanski realni donos in se lahko razlikuje od pričakovane
realne obrestne mere, če je dejanska inflacija drugačna od predvidene.
V ekonomskih analizah se ex post realne obrestne mere uporabljajo za
pretekle ocene in zgodovinske primerjave (Mishkin in Eakins, 2018).
Slika 3.1 prikazuje gibanje realne in nominalne obrestne mere ter
stopnje inflacije v evroobmočju. Kot je razvidno iz slike 3.1, se realne
obrestne mere s časom spreminjajo skladno z gibanjem nominalnih
obrestnih mer in s stopnjo inflacije. Tako je bila, denimo, v začetku
80. let 20. stoletja povprečna nominalna obrestna mera sicer visoka,
2
Natančnejša formulacija Fisherjeve enačbe je i = r + πe + (r × πe), ker je 1 + i = (1 + r)(1 + πe) =
1 + r + πe + (r × πe). Če na obeh straneh odštejemo 1, dobimo prvo enačbo. Pri majhnih vred-
nostih r in πe je člen (r × πe) zelo majhen in ga lahko zanemarimo (Mishkin in Eakins, 2018).

43