Page 42 - Struktura in delovanje finančnega sistema

3 Obrestne mere
Višina obresti
Podjetje ABC Proizvodnja načrtuje širitev svojih proizvodnih
zmogljivosti, kar zahteva nakup novih strojev v vrednosti
500.000 evrov. Ker podjetje nima dovolj lastnih sredstev, se
odloči za najem posojila pri banki. Banka ponudi posojilo z
obrestno mero 4 % na leto. To pomeni, da bo podjetje ABC
Proizvodnja letno plačevalo obresti na posojeni znesek.
Če si podjetje izposodi celoten znesek, bo letna obrestna
obveznost v prvem letu znašala 20.000 evrov (500.000 evrov
x 4 %). Poleg obresti mora podjetje vračati tudi glavnico ter
plačati še druge stroške, povezane s posojilom (odobritev, vo-
denje, zavarovanje), kar pomeni, da so njegovi mesečni stro-
ški odplačevanja posojila višji. Obrestna mera, ki mu jo banka
zaračunava, vpliva na skupne stroške financiranja in s tem na
odločitev o tem, ali je širitev proizvodnje finančno vzdržna.
V primeru, da centralna banka poveča obrestne mere, se lah-
ko zgodi, da bodo banke ponudile višje obrestne mere za poso-
jila. Če bi se obrestna mera dvignila na 6 %, bi letna obrestna
obveznost v prvem letu posojila za podjetje znašala 30.000
evrov, kar bi znatno povečalo stroške odplačevanja. To bi lahko
vplivalo na odločitev podjetja, ali bo še naprej načrtovalo širitev
proizvodnje ali se bo odločilo za odlog investicije. To prikazuje,
kako pomembno vlogo igrajo obrestne mere pri sprejemanju
finančnih odločitev podjetij in kako vplivajo na širšo gospodar-
sko aktivnost, kot je npr. obseg investicij v proizvodnjo.

3.2 Nominalna in realna obrestna mera 3.2
Obrestne mere delimo na nominalne in realne. Razlika med njimi je v
upoštevanju inflacije – nominalna obrestna mera inflacije ne upošte-
va, medtem ko je realna obrestna mera za inflacijo prilagojena. Slednja
zato odraža spremembo kupne moči denarja, medtem ko nominalna
izraža denarni donos brez popravka za rast cen.
Nominalna obrestna mera je obrestna mera, ki je dogovorjena in pla-
čana ter je običajno navedena v finančnih pogodbah in objavah bank.
To je obrestna mera, ki jo posojilojemalec plača in posojilodajalec prej-
me, ne da bi bila pri tem upoštevana inflacija. Vključuje realno obrest-
no mero in premijo za pričakovano inflacijo.
Realna obrestna mera je dejanski donos (ali strošek) izposojenih
sredstev po upoštevanju inflacije. Izračunamo jo, če od nominalne

42