Page 48 - Struktura in delovanje finančnega sistema

3 Obrestne mere

12
10
8
6
4
2
0
1. 1. 1990 1. 1. 1992 1. 1. 1994 1. 1. 1990 1. 1. 1996 1. 1. 1998 1. 1. 2000 1. 1. 2002 1. 1. 2004 1. 1. 2006 1. 1. 2008 1. 1. 2010 1. 1. 2012 1. 1. 2014 1. 1. 2016 1. 1. 2018 1. 1. 2020 1. 1. 2022 1. 1. 2024

AAA Baa Zakladne menice
Slika 3.3 Zahtevana donosnost na desetletne podjetniške obveznice z bonitetno
oceno AAA in Baa ter donosnost na zakladne menice v ZDA, 1990–2025
Opomba Federal Reserve Bank St. Louis (sliko smo narisali na podlagi podatkov,
dostopnih na spl. strani https://fred.stlouisfed.org/).

3.5 Časovna struktura obrestnih mer 3.5
Časovna struktura obrestnih mer opisuje, kako se slednje spreminjajo
glede na različna obdobja zapadlosti. Ta struktura je ključna za razu-
mevanje pričakovanj trga glede prihodnjih gospodarskih razmer, kot
so gospodarska rast, inflacija in tveganje. Ponuja vpogled v to, kako
vlagatelji ocenjujejo sedanje in prihodnje gospodarske pogoje, in ima
pomembno vlogo pri določanju stroškov financiranja za posameznike,
podjetja in vlade.

3.5.1 Krivulja donosnosti
Krivulja donosnosti prikazuje razmerje med obrestnimi merami in
ročnostjo dolžniških instrumentov. Običajno ima obliko naraščajoče
krivulje, kar pomeni, da so dolgoročne obrestne mere višje od kratko-
ročnih. Oblika krivulje donosnosti je pomemben pokazatelj pričako-
vanj trga glede prihodnje gospodarske dejavnosti in inflacije. Obstajajo
tri glavne oblike krivulje donosnosti, ki prikazujejo odnos med donos-
nostjo in ročnostjo (obdobje do zapadlosti) (glej sliko 3.4):
• Naraščajoča (normalna) krivulja donosnosti kaže, da je donosnost na
dolgoročne dolžniške finančne instrumente višja od donosnosti na
kratkoročne dolžniške instrumente. To pomeni, da vlagatelji pri-
čakujejo gospodarsko rast in zmerno inflacijo. To je najpogostejša
oblika krivulje donosnosti, ki kaže na stabilno gospodarstvo.

48