Page 45 - Struktura in delovanje finančnega sistema

Dejavniki, ki vplivajo na obrestne mere 3.3

1930 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010 2020
Slika 3.2 Obrestna mera na trimesečne zakladne menice v ZDA, 1934–2025
Opomba Senčena območja označujejo obdobja recesije v ZDA. Po podatkih Federal
Reserve Bank of St. Louis (b. l.).

večjo količino sredstev zgolj za ohranitev svojih investicijskih načrtov
iz obdobja pred inflacijo.
Gospodarska aktivnost vpliva na povpraševanje po finančnih sred-
stvih. V obdobjih gospodarske rasti, ko se povpraševanje po finančnih
sredstvih povečuje, obrestne mere (ob ostalih nespremenjenih dejav-
nikih) rastejo. Nasprotno pa se v času zniževanja gospodarske aktiv-
nosti, ko je manj povpraševanja po finančnih sredstvih in so vlagatelji
previdnejši, kar negativno vpliva na obrestne mere in se te znižujejo.
To potrjuje tudi spodnja slika, ki prikazuje gibanje obrestnih mer (do-
nosnosti trimesečnih zakladnih menic) v ZDA – v obdobjih gospodar-
S3,2 ske rasti običajno naraščajo, medtem ko se v času recesije znižujejo.
Proračunski primanjkljaj države se pojavi, ko so javnofinančni izdat-
ki večji od prihodkov, kar pomeni, da se mora država zadolževati za
pokritje razlike. Takšno zadolževanje lahko vpliva na obrestne mere,
saj večja potreba države po financiranju povečuje povpraševanje po fi-
nančnih sredstvih, kar posledično vodi v rast obrestnih mer. Država
tekmuje z zasebnim sektorjem za omejena razpoložljiva sredstva, kar
zvišuje stroške financiranja tako za državo kot za zasebna podjetja.
Negativni učinek tega je lahko »izrinjanje«, kjer višje obrestne mere
zmanjšajo dostop do kapitala za zasebni sektor, kar omejuje naložbe
in gospodarsko rast.
Denarna politika, ki jo izvaja centralna banka, neposredno vpliva na
obrestne mere preko ponudbe denarja (angl. money supply). Central-
ne banke določajo ključno obrestno mero, po kateri posojajo sredstva

45