Page 44 - Struktura in delovanje finančnega sistema

3 Obrestne mere

12 12
10 10

8 8

6 6
4 4

2 2
0 0

-2 -2
1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016

realna obrestna mera nominalna obrestna mera stopnja inflacije - dejanski indeks HICP
Slika 3.1 Gibanje povprečne nominalne in realne obrestne mere za kratkoročne
bančne vloge v državah evroobmočja ter stopnja inflacije od leta 1981 do
2016, v odstotkih
European Central Bank (b. l.s).

vendar je bila visoka tudi inflacija. Zato je bila povprečna realna obre-
stna mera nizka (European Central Bank, b. l.s).

3.3 Dejavniki, ki vplivajo na obrestne mere 3.3
Obrestne mere so ključni dejavnik finančnega sistema, ki vpliva na
dos topnost kapitala, varčevanje in investicije. Na obrestne mere vpli-
vajo različni dejavniki, ki jih lahko razvrstimo v makroekonomske
(inflacija, gospodarska rast, brezposelnost, proračunski primanjkljaj),
institucionalne (denarna in fiskalna politika), tržne (ponudba in pov-
praševanje po finančnih sredstvih, tveganje, likvidnost), dejavnike
mednarodnega okolja in notranje dejavnike, ki predstavljajo specifične
značilnosti podjetja in odražajo kreditno sposobnost, ki je odvisna od
bonitete podjetja (plačilne sposobnosti, likvidnosti in tveganja podje-
tja). V nadaljevanju podrobneje opisujemo mehanizem delovanja iz-
branih dejavnikov na obrestne mere.
Pomemben učinek na obrestne mere ima stopnja inflacije. Skladno
s teorijo prenosa finančnih prihrankov (angl. Loanable Funds Theory)
bodo ob pričakovanem dvigu inflacije ponudniki finančnih sredstev
zahtevali višjo (nominalno) obrestno mero, da bi ohranili enako realno
stopnjo donosa na svoja sredstva. Hkrati se povpraševanje po finanč-
nih sredstvih poveča, ker podjetja prepoznajo, da bodo potrebovala

44