Page 95 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Analiza mednarodnih nacionalnih smernic za uporabo umetne inteligenc

in preoblikovanje gradiv glede na specifične potrebe učencev z name-
nom doseganja večje personalizaciije in individualizacije poučevanja;
personalizirana povratna informacija učencem; vsebinsko tutorstvo za
učence;
− spodbujanje kritičnega mišljenja in razvoj metakognitivnih spretnosti
učencev: raba GUI z namenom oblikovanja in doseganja učnih ciljev
višjih taksonomskih stopenj (npr. za spodbujanje učencev, da pri pou-
ku kritično vrednotijo generirane vsebine, ozaveščanje učencev o vpra-
šanju vsebinske veljavnosti generiranih vsebin in kritični presoji lažnih
vsebin, uporaba orodij za analizo virov); spodbujanje samostojnega in
samoregulativnega učenja učencev ter opozarjanje na morebitno pre-
tirano zanašanje na GUI; učiteljeva podpora učencem pri suverenejši
rabi orodij pri samostojnem učenju.

Drugi vidiki rabe GUI pri učenju in poučevanju: raba GUI za zagotavljanje večje
dostopnosti izobraževanja ter vprašanje širšega/sistemskega konteksta rabe
GUI s strani učiteljev
V tretjem, zadnjem tematskem sklopu analiziranih smernic smo identifici-
rali dvoje podpodročij (glej preglednico 2), ki so jih naslavljali analizirani
dokumenti na področju vključevanja GUI pri poučevanju s strani učiteljev,
in sicer:

− v dokumentih Kanade, ZDA in Španije (glej preglednico 2) so doku-
menti izpostavljali možnosti raba GUI za boljše in lažje zagotavljanje
inkluzivnega učnega okolja, predvsem omogočanje večje dostopnosti
učnih gradiv za vse učence, posebej učencev s posebnimi potrebami
ali pa učencev, ki se soočajo z različnimi jezikovnimi ovirami ipd.;
− razumevanje širšega konteksta in razumevanja rabe GUI pri poučevan-
ju: raba orodij naj bi ohranjala in zagotavljala pedagoško integriteto
učiteljev, kar pomeni, da naj bi bila premišljena, GUI pa uporabljena
zgolj takrat, ko to prinaša dodano didaktično vrednost in omogoča ka-
kovostnejše poučevanje, ne pa takrat, ko se pri učencih šele razvijajo
osnove spretnosti; učitelji naj bi bili tudi nosilci in prvi pri razumevan-
ju sprememb, kar kaže na pomen in potrebe po njihovem nenehnem
dodatnem usposabljanju (oblikovanje učeče se skupnosti, vseživljenj-
sko izobraževanje) ter pomembnost razvoja digitalne pismenosti vseh
deležnikov izobraževanja; učitelji bi morali poznati in razumeti etične,
pravne, tehnične in tehnološke vidike rabe orodij ter omenjeno učence
tudi poučevati; pri tem smernice različnih držav poudarjajo pomen in

95