Page 90 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Sonja Čotar Konrad in Maja Lebeničnik

Metoda
V okviru prispevka smo izvedli tematsko analizo dokumentov, ki pomeni eno
izmed metod obdelave kvalitativnih podatkov (Krmac in Cencič, 2023), v kate-
ri prepoznavamo različne pomene vzorcev (tem ali tematskih kod/ kategorij),
ki se nanašajo na raziskovalno vprašanje, ter jih vzporejamo glede na celotno
zbrano gradivo, v našem primeru posameznih dokumentov. Opredelitev tem
smo določili glede na pomembnost koncepta, ki smo ga raziskovali v okviru
tematske analize posameznih dokumentov (Braun in Clarke, 2006), pri čemer
nas je v skladu z raziskovalnima vprašanjema zanimalo, kako izbrani nacional-
ni dokumenti opredeljujejo dvoje:

− opredelitev vloge in pomena GUI pri poučevanju učiteljev: kako je opre-
deljena raba GUI pri učiteljevi pripravi in načrtovanju pouka; kako je
opredeljena vloga GUI za izboljšanje kakovosti poučevanja pri ne-
posredni izvedbi pouka; kateri so še drugi vidiki, ki jih morajo učitelji
poznati/upoštevati, da bi lahko smiselno uporabljali GUI pri poučevan-
ju;
− opredelitev vloge in pomena GUI pri učenju učečih se (učenci, dijaki,
ponekod študenti): kako je opredeljena raba GUI pri ustvarjanju uč-
nih vsebin (oblikovanju, pripravi, raziskovanju učnih vsebin); kako
smernice naslavljajo vprašanje rabe GUI pri personalizaciji/individua-
lizaciji učenja za vsakega učenca ter rabe GUI za razumevanje učnih
vsebin in razvoja spretnosti samoregulativnega učenja pri učencih;
kateri so še drugi vidiki rabe GUI s strani učencev pri učenju, ki po-
membno določajo smiselno in učinkovito rabo orodij UI pri učenju.

Postopek analize podatkov
V analizo smo vključili zgolj nacionalne/regionalne dokumente, ki so se ne-
posredno navezovali na vprašanje strategije in smernic vključevanja
Tematska analiza dokumentov je deloma potekala po deduktivni seman-
tični metodi, deloma pa po induktivni (Braun in Clarke, 2006). Opredelitev
tem smo tako deloma že koncipirali na osnovi pregleda znanstvene literature
(glej ugotovitve Penga Zhanga in Gemme Tur (2024); več v poglavju pričujo-
če monografije avtoric Karmen Drljić in Sonje Čotar Konrad (2025)), deloma
pa smo jih vsebinsko dopolnjevali med samo analizo izbranih mednarodnih
dokumentov.
V skladu s splošno sprejetim okvirom za izvajanje tematske analize (Kiger in
Varpio, 2020) smo se najprej seznanili z dokumenti, generirali začetne kode,
poiskali teme ter jih pregledali. Po tem smo teme definirali, jih dopolnili, poi-

90