Page 55 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence
P. 55
Pedagoški temelji uporabe generativne umetne inteligence v izobraževanju
Personalizacija
Personalizacija izobraževanja je že vrsto let v ospredju pedagoških raziskav
in velja za eno ključnih značilnosti prihodnjih učnih pristopov. Njena osnova
je spodbujanje učencev k samozavedanju in aktivnemu usmerjanju lastne
učne poti, ki temelji na njihovih izbirah (Flogie, 2016). Takšen način izobraže-
vanja poudarja individualne interese in cilje vsakega učenca, s čimer prispe-
va k celostnejšemu razvoju. V humanistični paradigmi izobraževanja, ki jo je
utemeljil Maslow, je osnovni cilj podpirati učence pri uresničevanju njihove-
ga potenciala skozi intrinzično motivirano učenje, osredotočeno na osebne
vrednote, interese in potrebe (DeCarvalho, 1991).
Ta pristop prepoznava edinstveno naravo vsakega posameznika in spod-
buja ustvarjanje učnega okolja, ki podpira njegov razvoj. Rogers je zagovar-
jal, da je učenje smiselno le, če izhaja iz osebnih potreb učenca, ob tem pa
temelji na empatiji, spodbujanju raziskovanja in svobodi izražanja (DeCar-
valho, 1991). Personalizirano učenje učencem omogoča avtonomijo pri od-
ločanju o tem, kaj, kako in kdaj se bodo učili, zaradi česar so samostojnejši in
srečnejši. Hkrati s tem se poraja nemalo zadržkov in zaskrbljenosti, še pose-
bej glede vloge učitelja, ki se mu nalaga več odgovornosti. Ta mora učencem
svetovati in jih usmerjati, kadar se izgubijo na svoji učni poti (Flogie, 2016).
Bistvo personalizacije pa je znotraj posameznika, sami smo edini, ki lahko
personaliziramo svoje izobraževanje – tega ne more nihče namesto nas (Si-
ekierska, 2015).
Raziskava, ki so jo izvedli Pesovski idr. (2024), poudarja, da GUI omogoča
učinkovito personalizacijo učnega procesa z ustvarjanjem gradiv, prilagoje-
nih specifičnim potrebam in interesom študentov. V raziskavi so razvili orod-
je, ki samodejno generira učna gradiva na podlagi učnih ciljev, določenih s
strani profesorjev. Gradiva so bila oblikovana v treh slogih: tradicionalnem
profesorskem slogu in dveh popkulturno navdihnjenih slogih. Rezultati raz-
iskave kažejo, da je personalizacija z uporabo različnih slogov gradiv spod-
budila večjo aktivnost študentov, podaljšala čas, ki so ga ti namenili učenju,
in je bila še posebej koristna za tiste, ki sicer težje usvojijo snov. Študenti so
tak pristop ocenili kot spodbuden in izrazili željo po njegovi širši uporabi v
pedagoški praksi.
Učne oblike
Učne oblike urejajo položaj in vlogo med učiteljem ter učenci. Med neposred-
ne oblike pouka prištevamo frontalno obliko, med posredne pa skupinsko
obliko, delo v dvojicah in individualno obliko pouka oz. učenja (Blažič idr.,
2003).
55