Page 60 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Andrej Flogie in Jakob Škrobar

nov. Ti modeli predstavljajo ogledalo kognitivističnega pojmovanja razuma
(možganov) kot računalnika.
Generativno učenje je smiselna dejavnost. Vključuje razumevanje učnih
gradiv, ki jih lahko zagotovi učitelj (ali tudi GUI v vlogi strokovnjaka), tako da
ga aktivno organizira in poveže z obstoječim znanjem. Generativno učenje
torej ni odvisno le od tega, kako so informacije predstavljene učencem (tj.
metode poučevanja), ampak tudi od tega, kako jih učenci poskušajo osmisliti
(tj. zasnovane učne strategije ali učne dejavnosti za spodbujanje tega smisla).
Ta proces osmišljanja je ključnega pomena: generativno učenje je tudi ak-
tivno učenje, ki ga navdihuje konstruktivizem, saj od učencev zahteva, da se
ukvarjajo z znanjem v obliki gradiv (ki prihajajo od učitelja, iz besedila ali re-
zultatov GUI) in da ta rezultat integrirajo v oblikovanje lastnega znanja, tako
da se lahko nato uporabi v drugem kontekstu. Ta proces gradnje znanja, ki ga
je Wittrock imenoval ustvarjanje smisla, je temeljnega pomena pri delu z GUI,
da bi spodbudil kritično razmišljanje, preizpraševanje njegovih rezultatov in
zavestno sodelovanje s procesom ustvarjanja smisla.
Teorija generativnega učenja se odraža tudi v Mayerjevem modelu gene-
rativnega učenja izberi – organiziraj – poveži (angl. select-organise-integra-
te – SOI) (Fiorella in Mayer, 2016), kjer se procesi organiziranja in integracije
imenujejo generativna obdelava, ki vključuje izgradnjo nove miselne repre-
zentacije, temelječo na ustreznem obstoječem znanju. V okviru SOI učenje
vključuje tudi tri primarne kognitivne procese:

− učenci izberejo vhodne senzorične informacije,
− organizirati morajo izbrane informacije v miselno reprezentacijo
trenut nega učenja,
− prezentacijo na osnovi izbranih informacij povežejo z dolgoročnim
spominom.

Koncept SOI je zelo blizu Wittrockovemu prvotnemu pojmovanju pozor-
nosti (izbiranja), gradnje notranjih povezav (organiziranje) in gradnje zuna-
njih povezav (povezovanje) ter priznava vlogo metakognitivnih in motivacij-
skih procesov v generativnem učenju.
Generativno učenje kot pristop je bilo v zadnjih letih oživljeno z delom
Fiorelle in Mayerja (2016), ki sta vzela štiri izvirne Wittrockove komponente
čutnega ustvarjanja (generacija, motivacija, pozornost, spomin) in jih preve-
dla v metode poučevanja, namenjene spodbujanju učenčevega razumeva-
nja. Pripravila sta vrsto generativnih učnih strategij, ki pomagajo pri proce-
su preoblikovan ja vhodnih informacij (npr. besed in slik) v uporabno znanje

60