Page 50 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence
P. 50

Andrej Flogie in Jakob Škrobar

                  dela (Ivanuš-Grmek in Javornik Krečič, 2011). Temelji na kombiniranju različnih
                  raziskovalnih načel, metod in postopkov, na premišljenem načrtovanju razis-
                  kovalnih hipotez ter na zahtevnem preverjanju rezultatov. Učno okolje se pri
                  tem širi izven klasične učilnice in vključuje laboratorije, delavnice ter šolski vrt
                  (Blažič idr., 2003).
                    Raziskovalni pouk izhaja iz konstruktivistične učne paradigme, kjer učenje
                  temelji na konstruiranju novega znanja in razvijanju razumevanja preko ak-
                  tivne miselne dejavnosti učencev. Raziskovalni pouk je osredotočen na učen-
                  ca, medtem ko učitelj prevzema vlogo usmerjevalca in podpornika v procesu
                  učenja (Spronken‐Smith in Walker, 2010). Glavni cilj raziskovalnega pouka ni
                  zgolj prenos informacij, temveč formiranje učenčeve sposobnosti iskanja, od-
                  krivanja in vrednotenja novega znanja (Blažič idr., 2003). Tak pouk pri učencih
                  spodbuja doživljanje, mišljenje in vrednotenje (Ivanuš-Grmek in Javornik Kre-
                  čič, 2011).
                    Če se pri raziskovalnem pouku smiselno uporabljajo digitalna orodja, pod-
                  prta z UI, lahko ta služijo in vzpodbujajo tovrsten pristop, saj omogočajo
                  enostaven in učinkovit dostop do raznolikih virov informacij, orodij za ana-
                  lizo podatkov in interaktivnih učnih okolij. Vse to bi bilo skorajda nemogoče
                  narediti v tradicionalni obliki, saj v knjižnicah in šolah ni vseh tovrstnih infor-
                  macij, ampak jih je treba poiskati na spletu. Tako lahko učenci hitro pridobijo
                  povratne informacije o svojih spoznanjih ali analizah, raziskujejo simulacije
                  znanstvenih pojavov in ustvarjajo prikaze abstraktnih pojmov. Tudi učiteljem
                  lahko uporaba orodij GUI pomaga pri organizaciji učinkovitih raziskovalnih
                  dejavnosti, oblikovanju znanstvenih razlag in uporabi empiričnih dokazov za
                  reševanje problemov, s čimer se povečujeta učinkovitost raziskovalnega po-
                  uka ter kakovost učnega procesa.
                    Raziskava Xiaofang Xie (2023) poudarja, da integracija UI v raziskovalni
                  pouk podpira ključne komponente, kot so postavljanje vprašanj, pridobiva-
                  nje dokazov, osredotočanje na razlago in ocenjevanje. UI je učečim se, ki so
                  sodelovali v raziskavi, pomagala pri oblikovanju natančnejših in premišlje-
                  nejših vprašanj, zbiranju relevantnih informacij, poglobljenem razumevanju
                  vsebine ter natančnem ocenjevanju in povzemanju rezultatov.

                  Problemski pouk
                  Problemski pouk je didaktični pristop, ki učence spodbuja k reševanju prob-
                  lemov, pri čemer je v ospredju problemska situacija, ki presega njihovo ob-
                  stoječe predznanje ali sposobnosti. Ob tem ločujemo problemsko situacijo in
                  problem. Če je problemska situacija objektivna, je problem pretežno subjek-
                  tivno dojemanje te situacije (Strmčnik, 2010). Ključne zahteve problemskega


                  50
   45   46   47   48   49   50   51   52   53   54   55