Page 52 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Andrej Flogie in Jakob Škrobar

več zavestna in kritična podlaga za učenje (Ivanuš-Grmek in Javornik Krečič,
2011). Izkustveni pouk temelji na Kolbovi (1984) teoriji izkustvenega učenja, ki
poudarja, da učenje nastaja skozi interakcijo med posameznikovimi izkušnja-
mi in socialnim okoljem. Ključni element tega pristopa je Kolbov (1984) cikel,
ki vključuje štiri faze: konkretno izkušnjo, refleksivno opazovanje, abstraktno
konceptualizacijo in aktivno izvajanje. Učenci se najprej soočijo z izkušnjo ali
nalogo, nato skozi refleksijo povezujejo opažanja z občutki. Na podlagi te ref-
leksije oblikujejo konceptualne zaključke ali teorije, ki jim omogočajo boljše
razumevanje tako izkušnje kot širših pojavov.
Izkustveni pouk, podobno kot raziskovalni, temelji na konstruktivizmu,
zlasti na socialnem konstruktivizmu, in interakcijski teoriji, ki izpostavljata po-
men interakcije z drugimi posamezniki in okoljem pri oblikovanju ter razvoju
znanja. Vendar se izkustveni pouk razlikuje od raziskovalnega v tem, da upo-
rablja manj stroge metodološke pristope. Medtem ko raziskovalni pouk po-
gosto vključuje iskanje novih informacij, izkustveni pouk daje večji poudarek
učenju skozi neposredne izkušnje in refleksijo, kjer učenci sami obdelujejo
in povezujejo svoje izkušnje z novim znanjem. Blažič idr. (2003) navajajo, da
so pri izkustveno usmerjenem pouku nujne pestre, čim bolj življenjske učne
situacije, raznovrstne metode, ki omogočajo simbolno in čutno-praktično
učenje ter demokratične in enakopravne učne odnose.
Raziskava Chie-Ju Lin idr. (2024) poudarja pomembno vlogo GUI pri podpo-
ri izkustvenega učenja. GUI je bila integrirana v drugi in tretji fazi Kolbovega
cikla izkustvenega učenja, kjer je študentom pomagala pri refleksivnem opa-
zovanju in abstraktni konceptualizaciji. Zagotavljala je povratne informacije,
ki so omogočale boljše strukturiranje misli, poglobljeno razumevanje ter iz-
boljšanje učnih dosežkov. Študenti, ki so uporabljali GUI, so dosegli boljše
rezultate na testih znanja in pokazali višjo stopnjo refleksivnega mišljenja v
primerjavi s kontrolno skupino. Poleg tega je GUI podpirala skupinsko delo,
saj je izboljšala komunikacijo, delitev informacij in reševanje problemov v
skupinah. Z možnostjo spremljanja interakcij in ponujanjem povzetkov je
orodje zmanjšalo kognitivno obremenitev študentov, kar jim je omogočilo
osredotočanje na ključne informacije.

Programirani pouk
Programirani pouk je oblika samostojnega individualnega učenja, ki ga us-
merja vnaprej pripravljen program z vgrajenimi učnimi navodili oz. algoritmi
(Ivanuš-Grmek in Javornik Krečič, 2011). Njegove poglavitne značilnosti so v
tem, da omogoča samoizobraževanje, saj posredovanje in utrjevanje določe-
nega znanja prevzema tehnologija s posebej sestavljenimi programi (Strm-

52