Page 53 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Pedagoški temelji uporabe generativne umetne inteligence v izobraževanju

čnik, 1978). Temelj takega pouka je Skinnerjev behaviorizem, vezan na ope-
rativno kondicioniranje po načelu dražljaj–reakcija–podkrepitev (Blažič idr.,
2003).
Programirani pouk se osredotoča na sistematično in strukturirano obliko
poučevanja, pri kateri so učni cilji, vsebine in metode natančno določeni, učni
proces pa poteka preko individualiziranih učnih poti. Ob tem je pomemb-
na možnost povratne informacije, ki mora učencu pomagati in se s svojimi
mož nostmi prilagoditi njegovim potrebam (Strmčnik, 1978). Tak način pouče-
vanja je uporaben pri vsebinah, ki ne dopuščajo različnih interpretacij in ne
zahtevajo intenzivne interakcije med učiteljem ter učencem (Ivanuš-Grmek
in Javornik Krečič, 2011). Danes se koncept programiranega pouka prepleta
s sodobnimi digitalnimi učnimi okolji, kjer tehnologija omogoča personali-
zacijo in avtomatizacijo. Pristop, ki vključuje strukturiranost in postopnost, je
uporaben za individualno delo ter sistematično pridobivanje znanja (Urban-
čič, 2021).
Sodobna učna okolja, ki omogočajo personalizacijo in avtomatizacijo,
vključujejo široko uporabo naprednih tehnologij. GUI ima v tem kontekstu
poseben potencial, saj omogoča personalizirane učne poti, dinamične povra-
tne informacije, ustvarjanja učnih gradiv in sprotni nadzor nad napredkom
učenca. GUI analizira učenčeve odzive v realnem času in prilagaja vsebine ter
učno pot njegovim potrebam, kar zagotavlja individualizirano učno izkušnjo,
pri kateri učenec napreduje v skladu s svojim tempom in razumevanjem. Po-
vratna informacija je takojšnja in prilagojena, saj GUI ponuja specifične raz-
lage, predlaga dodatne naloge ali ponuja namige, ki naslavljajo učenčeve
šibkosti.

Diferenciacija pouka
Pri diferenciaciji pouka razlikujemo med učno diferenciacijo, individualizaci-
jo in personalizacijo. Diferenciacija je groba individualizacija, ki zajema učne
razlike učencev v okviru manjše skupine. Individualizacija stori korak naprej,
saj se spusti na raven vsakega učenca, upoštevajo in zadovoljujejo se učne
zahteve posameznika (Strmčnik, 2001). Pri tem individualizacijo razumemo
kot prilagajanje glede na kognitivne zmožnosti učenca, medtem ko perso-
nalizacija vključuje tudi upoštevanje njihovih interesov in želja (Flogie, 2016).
Štefanc (2023) ob tem izpostavi še en pomemben vidik: individualizacija se
osredotoča na učiteljev načrtovani pouk, prilagojen zmožnostim in potre-
bam učencev, personalizacija pa daje večji poudarek učenčevi aktivni vlogi,
kjer učenec sam prevzema odgovornost za svoje učenje, medtem ko učitelj
deluje kot podpornik.

53