Page 59 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Pedagoški temelji uporabe generativne umetne inteligence v izobraževanju

tehnologijo? Kako izkoristiti generativne in družbene privilegije GUI, hkrati
pa še vedno vcepiti temeljne veščine kritičnega razmišljanja in raziskovanja?
Naslonimo se na ideje in veščine, predstavljene v prejšnjih poglavjih, in jih
oživimo z uporabo okvira digitalnega oblikovanja, ki je popolnoma primeren
za generativne in družbene dostopnosti GUI.
Če hočemo, da bo področje GUI učinkovito umeščeno v učno paradigmo
(strategije, oblike dela …), je treba pozornost usmeriti v razumevanje proce-
sov generativnega učenja.

Generativno učenje
GUI je nastajajoča tehnologija in doslej vemo, da ni niti zanesljiva niti zaupanja
vredna. Halucinira in si izmišlja stvari. Posnema naše človeške pristranskos ti,
naučene iz podatkov Web 2.0, na katerih je bila usposobljena, in jih včasih
še »razširi«. Definitivno pa GUI zahteva popravek, nadzor in natančno nasta-
vitev. Medtem ko se GUI hitro izboljšuje v smislu spomina, hitrosti, moči in
drugih zmožnosti, je v mnogih pogledih problematična. Zato je pomembno,
da učenci in učitelji razvijejo sposobnost kritičnega razmišljanja o svojem od-
nosu do te tehnologije ter se naučijo, kako z njo komunicirati na način, ki
spodbuja in ne zmanjšuje njihove sposobnosti kritičnega razmišljanja. Učeči
se, ki delajo z GUI, morajo razviti svojo sposobnost, da razumejo, kaj in kako
GUI ustvarja. To je bistvo učenja z GUI, osredotočenega na človeka.
Teorija generativnega učenja se je pričela intenzivno razvijati z internetom,
zametki pa segajo že v preteklost. Svoje korenine ima v pogledu na učenje
kot dejanje konstrukcije, v teorijah kognitivnega razvoja in kognitivni revolu-
ciji v izobraževanju. Za Wittrocka (1974, 1989), ki je koncept uvedel, generativ-
no učenje zahteva povezovanje teorij predhodnega učenja z novim načinom
učenja in poučevanja. Ta proces temelji na ideji asociativne sheme (procedu-
ralni spomin) in globokega (pretežno nezavednega) epizodičnega spomina
(naše izkušnje in znanje), ki je že shranjen v naših možganih. Pri generativ-
nem učenju učenci povezujejo trenutno učenje s predhodnim znanjem, in
to pretežno s štirimi komponentami: ustvarjanjem, motivacijo, pozornostjo
in spominom. Bodimo pa pozorni na terminologijo. Čeprav je teorija gene-
rativnega učenja starejša od interneta in digitalne dobe, je težko spregledati
pomen izrazov, kot sta »sheme« in »shranjeni pomnilnik«, ki spominjajo na
delovanje računalnikov. To seveda ni naključno. Pogled na um kot računal-
nik je opisano v delu kognitivnih psihologov in znanstvenikov, ki so razlagali
naše razumevanje o tem, kako se učenje dogaja, kako procesi učenja pote-
kajo znotraj naših možganov. Veliki jezikovni modeli (LLM), ki temeljijo na
nevronskih mrežah, so zasnovani okoli ideje računalnika kot umetnih možga-

59