Page 290 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

David Rihtaršič in Rok Gabrovšek

ja, njegovih sposobnosti reševanja tehničnih težav in podpore pri učenju.
Povratne informacije so služile kot osnova za nadaljnje izboljšave sistema in
oceno njegovega vpliva na učni proces.

Zbiranje podatkov
Glavni vir podatkov so bili zapisi pogovorov med študenti in tutorjem. Na
začetku raziskave, ko je tutor komuniciral preko terminalnega okna, so se
pogovori shranjevali lokalno na računalnikih, ki so jih uporabljali posamezni
študentje. Takšen pristop je bil sicer funkcionalen, vendar je oteževal centrali-
zirano zbiranje podatkov in njihovo analizo.
Z uvedbo spletne aplikacije in prehodom na strežniško arhitekturo so se
vsi pogovori začeli samodejno shranjevati na strežnik. Ta prilagoditev je uči-
telju omogočila sproten dostop do zapisov pogovorov v realnem času, kar je
bistveno olajšalo spremljanje interakcij in omogočilo hitre prilagoditve tutor-
jevih odgovorov ter izboljšanje učnega procesa.
Poleg zapisov pogovorov smo ob zaključku učnega procesa študentom
razdelili kvalitativni vprašalnik, ki je zajemal njihovo mnenje o uporabnosti
tutorja, njegovih funkcionalnostih in sposobnosti podpore pri reševanju teh-
ničnih izzivov. Podatki iz vprašalnika so bili zbrani in obdelani v Googlovih
preglednicah, kar je omogočilo nadaljnjo analizo povratnih informacij in sin-
tezo ključnih ugotovitev o učinkovitosti sistema.

Analiza podatkov
V analizi podatkov smo pregledali vse zbrane pogovore med tutorjem in štu-
denti ter podatke iz končnega kvalitativnega vprašalnika. Zaradi majhnega
števila študentov (pet študentov: dva iz Finske, eden iz Slovaške, eden iz Tur-
čije in eden iz Srbije) smo lahko podrobno analizirali vse interakcije za vsak te-
den posebej in za vsakega študenta. Takšen pristop je omogočil identifikacijo
vzorcev in ključnih izzivov, ki so se pojavljali med uporabo tutorja.
Na podlagi teh ugotovitev smo uvedli več ključnih sprememb, vključno
s krajšanjem odgovorov tutorja, z razčlenjevanjem nalog na manjše enote
in izboljšanjem uporabniškega vmesnika. Te prilagoditve so bile izvedene
sproti med potekom projekta, kar je omogočilo takojšen odziv na opažene
težave.
Analiza zbranih podatkov je omogočila sistematično identifikacijo izzivov,
s katerimi so se študentje soočali, in prilagoditev tutorja za izboljšanje njego-
ve uporabnosti. Kombinacija pregledov pogovorov in povratnih informacij iz
vprašalnika je zagotovila celovit vpogled v učni proces in interakcijo z GUI-
-tutorjem, kar bo služilo kot osnova za nadaljnji razvoj sistema.

290